1. Viſoko pod nebam je zhudna kovazhniza; imajo ogenj ino vodo, veter piha hujſhi ko kavaſhki meh; napravijo desh, ſneg, tozho ino zlo ſtrelo iskujejo. Kdo pa tam dela? Babjovérzi dolshijo zopernize, ki ſo nedolshne, kakor mi, ker jih ni. On, ki sapoveduje morju ino vetrovam, vſigamogozhni Bog ima megle v' ſvoji oblaſti — vetri ſo njegovi delavzi. Naj ſi je ravno previſoko, de bi naſ kdo v' to zhudno kovazhnizo videl, kako ſe tam godi: nam je Bog vender toljko pogledati dal, de ſe nam ni zopra bati.
2. Poglejte pezhaten voſek. Ako ga po ſukni dergnem, de ſe ogreje, majhne liſtike popirja na ſe potegne ino ſpet ispuſti. Tudi ſmola ino shida to delate. Zhe pa glashovato kolo tako vgrejeſh, ſe toljko ognja nabere, de iſkre od nja poketajo. Vſe polno je takiga ognja pod nebam; nebeſhki ogenj mu pravimo. Kakor na shidi, ſmoli, glashu i. t. d. nebeſhki ogenj obudíſh, de ſe nabêre, tako ga po ſrebri, slati, shelesi i. t. d. sgubíſh; veſ ſkos nja ſhine. Megle ſo ob hudi uri nebeſhkiga ognja polne, ki ſe po vetri bruſijo. Je ena megla prepolna, ſe ogenj k' ſoſedi sashene ino ſabliſkne. ˛So pa oblaki prepolni ino bliso semlje, nebeſhki ogenj na semljo ſhine ino ſtrela vdari; kar ſe po simi malokdaj sgodi.
3. ˛Strela je dvojna, kakor pravijo, vodena, ki ne vneme, kedar kaj takiga sadene, kar ne gori rado, ino ognjena, sa katéro sazhne goreti. Pogoſto pa dvakrat hitro sa pored na ravno tiſto meſto vdari, ino zhe pervokrat vneme, drugokrat saduſhi. Tako tudi v' dimniki ogenj saduſhiſh, ako hitro v' vanj vſtreliſh.
4. Nekteri ſe bliſku ſkrivajo, drugi noroglavzi ga oponaſhajo; nobeno ni prav. V' ſlovenſkih gorizah je na sglavji kapeliza ſtala, kamor ſo dezhki ob hudi uri pod ſtreho béshali. Neki noroglávz ſe ſpakje, med vratmi ſtoji, v megle sija, ter s' ozhmi bliſk oponaſha. Rſk! ſe sabliſkne ino vreshe, ter noroglavza na prizhi vbije. Tovarſhi vſi plahi sbeshijo.
˛Si ob hudi uri na polji, ne letaj, ne goni shivine ino ji bliso ne hodi, ne vedri pod hranam (dobam)
