Stran je bila lektorirana
- ſe vjesi ino dezhke s' ſekiro nashene. Vtihnil je vek na vſelej. Kdo pa ropozhe? Mazhke, podgane ino druge shivali, kar ſe plahim ljudem hitro nesnano sdi. Per neki hiſhi je dolgo zhaſa vſak vezher po dilah ropotalo. Nobeno ſi pogledat ne upa. ˛Sin, ki je v' ſholo hodil, jih nagovori, naj s' njim gredó. Vgledajo zhudno poſhaſt, ki je roge imela ino sbeshijo. ˛Sin jo podade ino domazhiga ovna po ſhtengah pervlezhe; na korenjavko ſe je pod ſtreho navadil.
- 4. Kvantajo, de ſe mora zhloveku na perſe vleshe; pa to le kerv dela, kedar ſe prevezh repize alj krumpirja najeſh. Sopet perpovedujejo, de shalikshene po ſveti otrokam ſrezho alj neſrezho noſijo; pa taki baſni ſo le oſtanki ajdovſkiga malikvanja; kriſtjan jih verjeti ne ſme.
- 5. Abotne ſo perpovedi, kako mertvi od ednajſtih do polnozhi ſvoj zhaſ imajo. Mertvi ſo v' boshjih rokah. Pred neko letmi prijatel nekiga ſajmoſhtra obiſkat she posno v' nozh prijesdi. Po leti je bilo; on konja na britof sashene, de ſe krog zérkve paſe. Meshnarza pride juternizo svonit, ino to poſhaſt sagledat vſa terda fajmoſhtra klizat perleti, ter pravi, kaj ſtraſhniga je na britofi, kakor en konj. „Moj je,“ odgovori prijatel.
- 6. Kedar kaj takiga vzhakate, ne plaſhite ſe; le palizo v roke ino pa ſerze, hitro bo sginilo alj ſe pokasalo, kaj je. Ne ſtraſhite drugih sa kratek zhaſ; ſtrah je sdravju ſtrup, ino marſkateri noroglavz je ſvoje ſtraſhenje drago plazhal. ˛Si na poti, ino kaj vidiſh, prav dobro pogléj; pogoſto ſe zhlovek ſvoje ſenze vſtraſhi. Terdo pobaraj: kdo je? kaj hozhe? Le hudobniga zhloveka ſe je bati. Dober duh nam hudiga ne ſtori, hudiga ſe bati ni. Bojimo ſe le Boga; vſi ſmo v' boshjih rokah.
