Stran:Slomsek Blaze ino Nezica v nedeljski soli.djvu/164

alj ſo tudi tam ljudjé? — De ſe nam v' takim premiſhlovanji ne omoti, sapojmo raj prelepo péſem od Svesdja: ^[1]

Tukaj gori ſe nesnani
Velki ſvéti ſuzhejo,
S' luzhjo ſonza ſo obdani,
Krogle pote tékajo;
Svesda svesdi je ſoſeda,
Njih sa naſ ſhtevila ni,
Ena v' drugo ſvetlo gleda,
Vſaka boshjo zhaſt gorí i. t. d.

**********

XXVII.
Lepa nedela.

Pervo nedelo po Telovim ſo imeli ˛Slavinzhani lepo nedelo na Homzi — per materi boshji na veſelim hribzi. Ta prozeſja je she od ſtariga; goſpod fajmoſhter ſo jo ponovili, naj bi mladenzham bila deviſhke bratovſhine prav zheſtitliv obhód.

Poprejne leta, je bilo v' ˛Slavini ſilo shaloſino. Niſi najdel ſkorej poſhteniga mladenzha, ki bi neſramniga djanja imel ne bil; maloktéra neveſta je k' sakonſkimu altarju diviſhki venez (kranzel) prineſla. Gerdo je bilo, kako ſo o sarokah ſamize sa moſhkim ſazhezke noſile, toshvale, ſe sa nje teple ino laſale. Goſpod fajmoſhter angelſko bratovſhino Marije ino ſvetiga Josheſa sazhnó, ki je hitro po vſim tiſtim kraji ſlovela, in ljubo diviſhtvo pod njenim varſtvam prav lepo zvetelo.

Omiſlili ſo prav lepe bratovſke bukve, ki ſo imele na enim kraji podobo Marije zhiſtiga ſpozhetja, na drugim njeniga diviſhkiga shenina ſvetiga Josheſa. Lepo pridgo

1. Sber lepih ukov, ſtran 39.