Stran je bila lektorirana
- snaminji, ki roko alj nogo moli, kakor dvojzhizhev, vola i. t. d. Divize vſe dobro raſte — ako je reſ? Nektére tih snaminj imajo sa terde, kakor vola, ovna i. t. d. — druge sa mehke, kakor devizo, ribe, povodniga mosha i. t. d. Kmetu, ki prevezh na te snaminja gleda, ſe sgodi kakor svesdoméru, ki je grede tako dolgo v svesde gledal, de je v' jamo padel.
- 6. Kateri planet pa letaſ vlada (regira?) — Noben; Bog ſam vlada vſako leto. Hajdovſki nesnabogi ſo imeli veliko bogov, ter krivo miſlili, de 7 poglavitnih malikov ima 7 poglavitnih svesd, ki ſe vſako leto zhredijo vladati vbogo semljo. Vſakimu v' zhaſt ſo 1 dan v' tedni imenovali, p: nedelo po ſonzi, pondelek po luni i. t. d. Miſlili ſo, de po planeti tudi letvina bo, in de ſe tudi ljudje tiſtiga leta rojeni po planeti vershejo. Imeli ſo ene sa mersle, druge sa vrozhe — ſuhe planete. Nar ſrezhnej ſo jih ſhteli, ki ſe pod ſonzam vleshejo. ˛She sdaj nektére vezhne pratike tako kvantajo, ter ne vejo, de ſmo vſi pod enim ſonzam ino enim Bogam. Planetov sdaj she zhres 11 posnamo, ki ſe kakor semlja krog ſonza ſukajo. Nekteri imajo ſvoje tovarſhe, ki ſe s' njimi ino okolj njih vertijo, kakor meſenz s' semljo.
- 7. Kaj je pa rimſka zeſta po nebi? Imenuje ſe per naſ lepa ſvetla risha, ki ſe od naſ v' kraje raslega, kjer meſto Rim ſtoji. ˛Svetel nebeſhki paſ je miljon miljonov svesd, ki ſo toljko viſoko, de le njih luzh — svesd pa ne sagledamo. Do narblishej perpete svesde bi vſtreljena topovna kugla 7 krat ſto tavshent lét letela. Kako dalezh je poſledna ino pa kjé? — ſam Bog vé. Zele trume svesd ſhe vezhih ino lepſhih od ſonza ſe ſveti po nebeſhkih ſhirjavah, ki jih ne vidimo mi, pa jih bomo nekdaj glédali kakor sdaj roshe pod nami, naj le ſrezhno k' vſemogozhnimu ˛Stvarniku prídemo. Kdo v teh prelepih svesdah prebiva? —
