Stran:Slomsek Blaze ino Nezica v nedeljski soli.djvu/152

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

˛Shpanzi in Portugali imajo tam ſvoje deshele, nar vezh je pa ſamoſvojih dershav. Tam ſo velike gore in nar vezhi vôde. Amazonſka reka je 70 ur ſhiroka, kjer ſe v' morje islije. Semlja je rodovita, ki rodí vſiga sadoſti, is katére ſo tudi v' naſhe kraje doſti novih rezhí prineſli; p: podsemlize, tobak i. t. d. Tam je sadoſti bogaſtva, vboſhtva ſhe pa vezh.

V. Auſtralja, nar posnej najden novi ſvet, ki ima veliko otokov v' jushnih ſtranih morja. Ljudi je vezhidel divjih, pa tudi hudodelze poſhiljajo v' tiſte kraje na delo.

Morje.

Vſe te velike in dalne kraje ſuhe semlje ſhe vezhi morje obdaja; morja je 3, ſuhe semlje pa le 1 del. Nar poglavitnej koſi morja ſo:

1. ˛Severno, mrasno alj ledeno morje, krog Ruſije ino Norvegije, kjer je ſkorej vezhen led.
2. Jushno mrasno morje sa Amerikoj.
3. Vezherno, Atlaſhko morje, med Evropo, Ameriko ino Afriko.
4. Juterno morje med Ameriko ino Asijo.
5. Indjanſko morje med Asijo, Ameriko ino Avſtralijo.

Nam nar blishnej je Adrijaſhko alj Beneſhko morje, ki ſe Terſta dershi. Po tem je ſredno morje, med Evropo, Asijo ino Afriko. Zherno alj jushno morje ſtojí sa Turſkim ino Ruſovſkim, v' katéro naſhe vode tezhejo.

Morje, selenkaſta, gorjupa, ſlana voda ni sa pitje. Ako ſred morja vode smanjka, mornarji sheje vmerjejo. Po nekih krajih je veliko tavshent zhevlov globoka, po drugih ſe zlo smeriti ne da. Po morji ſo gore ino doline kakor po ſuhim; to de jih voda saliva. Morja vſakih 6 ur pade ino od kraja veliko zhevlov odſtopi; drugih 6 ur pa sopet naraſte ino hitro naſtopi. Veliko