'67
3. Ker je pa za dobre dela toljko dobro na sveti tnarsUdo porcuu — nam ni potreba ža nje v skerbih biti; po lem sam ne vem, koljko dobriga že imam. — Le po malim, moj prijatel! Na polji je veliko smetliviga klasja; lehko je tudi mnogo tvoje dobro delo le prazen klas, ako ni prav storjeno. Hočeš dobro delo storiti, ne smeš svojih ilot&no*f zamudili} placaj, kar si dolžen, prej ko vbogajimc daš. Ako mati na božji pot greš, otroke ino družino pa doma v nemar pustiš — oče, ki cerkvi pripravlaš, družini pa pra vice ne daš, otrok v šolo ne pošiljaš — dekla, ktira ob de- lavnikah v cerkvi ostajaš, doma pa svoje delo mudiš, na mesti dobriga le hudo storiš. — Hoceš komu dobro storiti, ne smeš Ire/jimu krivice delali, de bi po dvajset, po sto goldinarjev nagoljufal, po krajcarji alj po groši pa vbogajimc dajal; — svojih otrok ne preskerbel , po smerti pa cerkvene opravila Oštiftinge) izporočal; Bog se podkupiti ne da. —- Hoceš dobro delo dopernesli, ne smeš posvetne hvale per lju deh jiskati, de bi te hvalili za to, kar si cerkvi pripravil, olj vbogim razdajal i. t. d. „Rcsnično vam povem — pravi Jezus — taki so svoje placilo že prijeli." Mat. 4, 16. Naj tvoja leva ne ve, kaj tvoja desna dobriga stori. — Hoces dobro delo imeti, ne smeš hudobniga namena imeti, ne kaj hudiga skuz to poželeli, kakor hinavci, ktiri koga vkaniti jišejo, in svele maše najemajo, de bi srecno pravici vjišli (kakor tobakarji alj tihotapci). Tako djanje Bogu dopasti ne more. — Želiš za svoje dobro delo per Bogii ceno imeti, ga ne smeš is gole dobičkarije storili. Lepa beseda: Bog plati (lonaj)! naj ti nar ljubši povernilo bo. Bog je gotov ino pa nar bolji placnik. — Svoje dni kmetič svetimu škofu Antoninu poln korpič lepiga sadja prinese, ter se zanaša na lep dar. Svet mož se mu pa lepo zahvali rekoc: „Bog ti plati!** Kmetic se pa pošvara, de ni kaj drujiga prijel. Sv. Antonin reče popirja ino tinte prinesti, ter na popircek be sede zapiše: Bog ti plati, položi napisan popircek na eno torilce tehtnice (vage), sadje na drugo torilo; ino glej! zahvala: Bog plati! je veliko težej bila kakor pa sadje, ino je hitro potegnila. Na to sv. Antonin možu rece: „Ne opo- nosi mi, moj sin, kar si mi prinesil, ampak poglej ino za pomni si, de dobrote, katire Bog placuje (za Bog lonaj), veliko več veljajo, kakor to, kar clovek podaruje." — Vsako dobro delo mora biti za vsem pravicno in pošteno, v dobrim
