deželski poglavar Perzjanskfga kralja ni hotel kraleviga po velja dopolniti, ktiro ni bilo pravicno, ter raj ob službo pride. ..Zaslužis — mu kralj reče — ojstro kaznovan (štra- fan) biti; pa naj bo dovolj, de službo zgubis. Kar si zaslužil ino od mene prijel, to imaj. Visoki vladavec! — mu po glavar ponižno odgovori — ne maram zakladov, z kterimi ste me odarovali; najte, de jih pred vas položim. Ako še pa milost najdem, dajte mi v svojim prostornim kralestvi pust, zapušen kraj, de ga rodovito obdelam. Dolgo po vsim kralestvi jišejo, pa zapušeniga kraja najdli niso. „Meni je žal — kralj poglavarju pravi — de ti nimam pustiga kraja dati. Vem — poglavar odgovori zakaj dokler sim u vasi službi bil, sim se dni ino noči trudil vse puste kraje kra- leslva lepo obdelati ino rodovite storiti, skerbe" za srečo ino bogastvo kralestva vašiga. Na to je bila moja prošnja, naj bi se kralj prepričali, ali sim zvesto služil; pa tudi mojimu nasledniku terdno naročili zvesto ravnati, de bo ob konci svoje službe tako lehko odgovor dal, kakor ga jaz zdaj dam." — Smo tudi mi tako pridni ino zvesti v svojim stani? Bogu lepo služimo: : <
3. Skuz zalajenje mojih stabih nagonov ino krolenje pre grešnih razvad. Imaš človek hudo jezo, si lakomen ptujiga blaga, so nečiste tvoje želje, nespodobni tvoji marni (guči), si požrešen ino zanikarn, prevzeten ino svojoglav, kako bi Bogu dopadlivo služil? Oh premagaj svoje želje, strahuj stabo nagneuje, kroti svoje pregresne navade, ino Bogu lepo služil boš. ..Prosim vas, tedaj bratje, skuz vsmilenje božje, de daste svoje telesa za živ, svet, ino Bogu dopadliv dar, de bo vaša služba po pameti — opomina sv. Pavl. Rim. 12, 1. Toljko v dobrim veljaš, koljkor sam sebe premagaš." Tom. Kemp. — Mi Bogu lepo služimo:
4. Skuz pokoro zu storjme pregrehe. Kralj David je gre šil, pa seje tudi vse žive dni ojstro pokoril. Magdalena je velika, očitna grešnica bila, pa se je tudi ojstro pokorila. „Bogu dopadliv dar je žalosti poln duh; obžalosteno ino poterto seree, o Bog! ne boš zavergel." Psalm. 50, 19. —- Kdo iz med odrašenih je brez greha? Kdo nima sturih dol gov pred Bogam poplačati? Grešnikov toljko, pravih spo- kornikov pa tako malo! Namesti ojstre pokore vidimo gre šnike v požrešnosti živeti, kakor perviga sveta ljudi, katire je pravičen Bog potopil. Namesti poboljšajija vidimo razvuzdane
