37
vode no najdejo. Kaj pa bo i. nami, če sedmerih sludeneov milosti božje skerbno ne objiskujemo, is katerih!nam po Jezusi posvečjoča gnada bržja leče, ktero nam v sedem sve tih zakramentah sv. Duh deli? „Dokler bolniku še jesti ino piti diši, ni nevarno bolen; ako pa lačen ni več, ino mu na zivež merzi, zdravnik spozna, ds se smert bliža. Taka je tudi kristjanam za njeh duše del. Mima kristjan nobeniga veselja do Bogi, ne do božjih reči, po tajistih več ne po želi , se bo pogubil." Sv. Makar. — Oh tecite nam neprene- hama blagi studenci svetih zakramentov, ki ste nam k na- šimu izveličanju od vsmileniga Jezusa postavleni! Radi ho čemo k vam hiteti ino zajemati iz vaše globočine nebeške dare božje pomoči po tim nevarnim poti časniga živlenja. Tamkaj v nebesih bomo zavživali iz morja božjiga veličaslva od obličja do obličja, kar tukaj v podobah svetih zakramen tov prijemamo. Amen.
— .SN*— Godi obrezvanja Jeznsoviga.
KAJ NAS ČAS UČI.
Branje iz lista sv. Pavla do Tita. 2, 11 — 15.
jGlno leto je spet obleklo, preteklo noč smo ga v morje večnosti pokopali. Staro teto je minulo; ostalo nam je le dobro alj hudo — dobiček alj pa škoda lanskiga leta. -— Kdo prešteje dobrote, ki smo jih v starim leti zavžili? — Kdo premore izreči, koljkokrat smo žalili toljko dobriga, vsmi leniga Boga, od kteriga vse dobro pride? — De nam je ljubo sonce sjalo, de nam je bleda luna svetla, de nam je mati zemlja rodila, de nam je rosa polje — dež vinske gore rosil, vse je dobrota neskončno vsmileniga Boga. |Zdrava sapa, ki smo njo dihali, čerstva voda, ktiro smo pili, vsak grižlej kruha, kterga smo vžili, dari božje milosti so. — Nov dar božje milosti ino dobrote smo zopet dones včakali —
