47
sina pogosto strah vati; pa ni v jezi šibe vzel. (udi ne klel. Materi je vkazal rekoc: ..Marjana moli. do bo šiba pa volji!" Oče je tepel, mati pa klece* molila. Obdva sina sta po tem duhovnika bila.—Tepenje po zhodih, klanje po ošterijah — kaj takiga se slišati ne sme. Nar hujši pretepavec (bojvarec) si nar poprej rebre polomi ino je sam svoj morivc. Peta bozja za poved veli: „Nevbijaj!,k Kdor se pa tepe, on vbija. — Lepo nas sv. apostol Jakob uči: „Vsak človek naj bo počasen k jezi, zakaj človekova jeza ne dela božje pravice. V krotkosti ohranite vsajeno besedo, ktira zamore vaše duše zveličati." Jak. 1, 19 — 21. Jeza vleče truplo v zemljo, dušo pa v pekel.
Kaj pa je storiti, kedar nas jeza zgrabi, ino nas serd pogori? Imamo dve sestri iz svetih nebes — dve svete čed nosti; njima obdve roki podaj moj desnico ljubi ponižnosti, levico pohlevnosti, ino se nji terdno deržimo, de nas jeza z sebo ne potegne. „Ponižnost nas Bogu — pohlevnost ljudem popolnoma prijetne dela." Sv. Franc Zalez. Kjer ste oni v cloveškim serci doma, jeza prostora ne najde. Napuh jezo podpihuje kakor veter ogenj, ponižnost jezo pogasi. Serdi- tost boj napravlja, pohlevnost pa nar hujši ljudi vtolaži, ino je roža keršanske ljubezni; kdo pa rože ne prime ino se terna rad ne zogne? — Ako sovražnik mesto obleže in ga terdo zidovje več ne derži, mestlani velike mavbe (žakle) vovne nadevajo, ino jih sovražniku v bran navale. Kugle se v ovno zavijejo ino mestlanam škode ne storijo. Ravno tak tudi naša pohlevšina serd ino jezo. kletvo in boj vstanovi. Tudi serdit lev se vtolaži, ako pohlevno ja^ne vgleda. Zato veli Jezus: ,.Učite se od mene, ker si m krotek in iz serca ponižen, in bote pokoj najdli svojim dušam." Mat. 11, 29.
1. Hočemo pohlevni biti, se mormo iz mladih nog po hlepnosti vadili. Cesar se dečik (pubičj nauči, bo tudi dedej znal. Stariši, ne pustite jeze svojim otrokam, ampak skerbite, de se tugote iznebijo in jeze odvadijo. Ako se otrok ob kamen vdari, ne tepi kamena; če otroka kdo razžali, ne kregaj nja v pričo otroka. Učenikam, sosedam ino domačim ne grozi se zavolj otrok, ki bi slišali, de se jim huda jeza v serce ne bo vkoreninila. Se od jeze otrok valja, pusti ga, če se kuja, z šibo pomagaj mu. »Hudoba globoko v serci otroka teči, pa šiba strahu njo izpodi." Prip. 22, 15. „Več velja
