Pojdi na vsebino

Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/53

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

II.


Nevolja> ki njo občutimo, kadar se Bog zali — nam alj drugim krivica godi, je pravicna jeza, od katire sv. Duh go­ vori: „Jezite se, pa ne grešite;'" vaša jeza naj mine pred sončnim za hod a m. Ne dajte prostora (v svojim seri) hudiči." Efcz. 4, 26 — 27. Ako pa v jezi kolnemo, bližnim hudo že­ limo, se brez pameti drugim grozimo, ki nam po volji niso, je naša jeza pregrešna scrditoist, ktira nam raste v serci ko kača. Če njo skerbno od maliga ne pokončamo, hitro nam toljka priraste, de se nam nje iznebiti ni. Bog nas varji take hude jeze! — Se gerši je nagla jezu, ki nas za vsako malo reč rada prime, kakor ojsler tern v serci. (Je tiga terna nagle jeze iz serca ne izderemo, nam serce hudo rani ino sovraštvo naredi, ki se za toljko težej ozdravi, za koljkor dalej sovra­ stvo terpi. — Gorje pa človeku, kterimu začne rana sovra­ stva gniti, de se v njej gnoj maštvanja naredi! Sovražen človek tako dolgo skrivaj prilike jiše, de si v škodi svojiga bližniga hudo jezo ohladi, kakor hudobna zver, ki tudi mertvih v pokopališi počivati ne pusti. Keršanske duše, ki dobro ljubite,

1. Varjte se hude, nagle ježe; ona je kakor divja zver, ki vse krog sebe ogrize, dokler se sama vkonča; strašen ogenj je, ki vse požge — huda vihra, ki vse razdere; ino ko izkipi, strahoma gleda, kaj žalostniga naredi. Pogosto človek vse svoje žive dni — tud cele večnosti storjene škode popraviti ne zamore več, ktiro v nagli jezi stori. Huda jeza je strup, kteri človeku jemle zdravje ino živlenje. — V ne­ kim mesti na Nemškim je škrinjar Ctišlar) ravno na veliko nedelo žoldnirje (bojake) v hišo dobil. Hudo se z njimi kavsat-i začne. Zena trepetaje gleda, in kedar vidi, de bojak sablo potegne, nad njega škoči, mu sablo zlomi ino v kraj zakadi. Ljudje prihitijo ino pomirijo divje ljudi. Skrinjarica, še vsa jeze vneta, svoje dete popade, ki si lepo zdravo jigra, ino mu persi ponudi. Alj glej nesrečo! V enih minutah se začne dete zlecati, persi pusti ino se v maternim krili mertvo zgene. Oj ve ljube matere, ki otroke pod sercam alj pa na persih imate, jeze varjte se. Mati, ktera se rada tugoti, svoje lastne dojence z mlekarn maternim mori, ki je žolča polno-, kdor pa noseco alj doječo draži, napravlja detetu bole*zn in smeri.