Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/52

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

2. Vsako dobro delo morn svoje napotke — vsak priden delavec svoje tovratnike imeti, kakor sv. Štefan. Uceni mo­ drijani Judovskih sol, ki so bile Ha Libertine, Cirenence ino Aleksandrijce. ino pa za tiste, ki so bili iz dežele Ci lici j o ino male Azije, iz takih krajev, kjer so Judje razskropleni prebivali, so svetiga Štefana pisano gledali, ki je per ljudeh toljko veljal. Njega ob cast djati, se z njim v besedi spro ino prepirajo; pa so le oni na sramoti ostali. Sv. Štefan jih je tako prekosil, de mu niso vedeli kaj več povedati, zakaj sv. Duh je po obljubi Kristusovi iz nja govoril.

3. Hudobni ljudje ocitno premagani po navadi skrivno obrekati ino krmo tozvali začno. Tudi svetiga Štefana so zatožili, de ljudi zapeljuje mo krivo uči. Sv. Štefan pred sodnike poklican se tako čedno odgovarja, de ga je bilo vi­ deti kakor angela božiga. Pa tudi svojim sovražnikam ravno resnico pove*, de mu krivico delajo, kakor so njo od nekdaj vsim pravičnim božjim služavnikam delali. To zaslišati se Judje vtogotijo, jeza jim kipi; z zobmi škriplejo ino se nad sveliga Štefana vzdignejo. — Kaj pa pohleven Štefan stori? V nebo pogleda ino pravi: ,,Glejte vidim nebesa odperte ino Sinu človckoviga stali na desnici božji;" kakor bi rekel ser- ditežam: Bog vidi mojo pravico ino vašo krivico pozna, nnj si nje ravno vi poznati nočete. Recite ino storite, kar radi, Jezus, za kateriga del me čertite, je v nar veči oblasti inO časti v nebesih. — Alj komur jeza pamet omoti (skali), lepe besede ne sliši, kakor Judje, ki so si ušeta zatisnili, naj bi ne slišali, kar sv. Štefan pravi. Tam kjer jeza gospodinji, prošnja višej ne pomaga; tam mora biti boj in morija, kakor nam njo denašno branje pokaže.

4. Serditi Judje velik hrup vzdignejo, nedolžniga Štefana iz mesta Jeruzalem vlečejo, njega z kamnjam pobit. Med vbijavci je bil tudi Savl, še mlad, kteri je kamnjavcam ob­ lačila varval. naj bi brez sherbi svetiga Štefana kamnjali. Kaj pa sv. Štefan pravi? Bogii se izroči, rekoč: ..Gospod Jezus, sprejmi mojo dušo!" — Kaj še stori pohleven božji služavnik? Poklekne na svoje kolena, ne kolne ino se ne roti, ampak za svoje sovražnike moli: „Gospod, ne .slej jim figa za greh, de me nedolžniga vmorijo!-' Kamnje od vseh strani leli, in sv. Štefan mirno v Gospodi zaspi — Virierje.

Oh de bi tudi mi nekdaj tako mirno zaspali! — Ako se bomo gerde jeze varvali, ino pohlevno kakor sv. Štefan livelf.