31
svojiga dobriga Očeta spoznali! Imeli so ga le za Judovskiga Boga, ki bi imel vse unajne narode zntrcti ino jim v oblast dati, kakor bi Bog vsih dobrotliv oče ne bil. Sovražnike preganjati, hudo z hudim povračovati so mislili, de Bogu dopade. Večidel polni zmot ino krivih ver so Boga le z je zikavi častili, njih serce je bilo daleč od njega. Mat. 15, 8. Ino koljkokrat so praviga Boga zapustili ino malike stranskih Hajdov molili! Tudi per Judah je imel gerdi Moloh svoj altar, katerima so svoje otroke v goreče naročje polagali, de so se razccdili ino po malim zažgali. — Tako je ves svet gerda povodnja nar večih zmot ino hudobij topila, kakor ob časi Noeta; alj Bog je zapersegel pregrešniga sveta ne potopiti več, ino je obljubil Odrešenika poslati, ki bo zgu- bleno ljudstvo rešil ino pripeljal zopet k Ijubimu Bogu, ljudi učil Boga prav spoznati ino lepo Bogu služiti. Odrešenika so torej želeli modri Hajdje, njega čakali vsi razsvelleni Izraelci, klicali so ga pravični več ko štir tavžent let rekoč: „Rosite nebesa od zgorej dol — dežite oblaki Pravičniga; odpri se zemlja ino nam rodi Izveličarja! Izaia 45,8. — Ino poglejte veselje! — Ravno nicoj-mo noč seje prikazala milost Izveličarja našiga. Angel Gospodov ga je na Betlehemskih ledinah oznanil paslirjam, ino vojske angelov so prepevale za njegovo rojstvo slavo Bogu po višavah, ino mir na zemli ljudem, ki so pravične volje. Oh, hvalimo Boga za njegovo rojstvo tudi mi, ki smo ga srečno včakali. •
III.
Preljubi! prikazala seje milost Izveličarja vsi m Ijude*m; ali so pa to milost ludi že vsi ljudje zagledali? Oh, koljko divjih narodov še po dalnih krajih Azije, Afrike, Amerike ino Oceanije v smertni temi malikvanja živi, dopernaša kakor nekdajni malikvavci še zdaj grozovitne reči, mori malikam lastne otroke ino druge ljudi, je po pesjansko človeško meso, prodaja ljudi kakor mi živino, ker ne poznajo Boga, ne Je zusa božjiga Sina, ki ga je poslal. Oh, kako potreba je ludi njim Izveličarja! — Za nje moliti, pomagati po svojim pre moženji, de se tudi njim, ki še v temnicah ino v smertni senci nevednosti sedijo, oznani milost ino dobrota Jezusa, izveličarja našiga, je naša velika dolžnost keršanske' Iju" bežni, ki se per (nas lehko dopolni skuz braterno svetiga
