Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/38

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

človek vender živi, maliki pa ne." Modr. 13, 10. — Tako so malikvavci delali ino se tako delec pomotli, de so nar veči gerdobe: nesramno Sludo, pjaniga Bahuza z nar huj­ simi pregrehami častili. Oh, kaka velika je bila zmota — pa veči že hudobija nesrečniga malikvanja! Peklenski duh, on dusne teme ino hudobije gospodar je imel vboge neznaboge v svoji grozoviti oblasti. Kako potreba jc torej bilo Odrešeuika!

3. Kdo bi dopovedal neumne šege ino grozovilne darove, ki so jih hajdi v svoji slepoti malikam opravljali! Groza ino strah vas bo le slisati, kaj so delali, kako so z nečistim djanjam ino morjenjam ljudi malikam stregli. Nesramnosti, l<i so jih z možkim ino z ženskim spolam svoji malikinji Sladi vganjali, se po besedah svetiga Pavla ziniti ne smejo; ino ostermel bi, ki bere, koljko so per nevernih narodah krivim bogovam nedolžnih ljudi pomorili. V Meziniji na Gerškim je dal ob časi dragote Arltfodem svojo kralevo hčer bogovam zaklati; ino kedar so ga postavili kralja, je on tri sto Lacedemonskih vojsakov ino njih kralja poglavitnimu maliku v čast pomoriti dal, ter je poslednič sam sebe na gomili svoje pokojne hčere na povelje goljufnih malikov da­ roval. Tudi neverni Rinilani so ob časih nevarne vojske svo­ jim bogovam ljudi morili. Kakor nekdajni Nemci svojimu maliku Vodanu — so stari hajdovski Slovenci Čerlomiru, ki so ga tudi čtrni Bog imenovali, device ino mladenče klali. To so tiste neznane posasti bile, od katerih se po mnogih krajih pripoveduje, de so jim morli vsak teden devico alj pa inladenča dati. ■ ;

4. Grozovitnej malikvanja pa na sveti ni bilo, kakor per Mešikanah v Ameriki. Po dvajset jezar ljudi so po svoji neumni veri vsako leto svojmu gerdimu maliku, ki so ga Biclibucli imenovali, poklali. Ako niso na vojski sovražnikov dosti nalovili, so svoje lastne otroke dali. Malikvavski far je živi m u človeku persi odperl, mu živo serce izderl, maliku kerv na usta iztisnil; ino po tem malikvavci človesko meso darovanih ljudi jedli. Povite, ali ni bila to hudičova stužba — pa ne stužba božja — ki so njo slepi malikvavci poglavarju pekla opravljali? Oh, koljko potreba je bilo Odrešenika takim nesrecnim ljudem! . ,.... • ' ■ . . . j- '.5,- Judje, ki so bili iivoleno bože ljudstvo, je Bog po svojih prerokah posebno učil, jim razodeval svojo sveto voljo ino jih varval malikvanja zmot; pa kako slabo so tudi Judje