I
Po leti domače cerkve po nekih krajah po cele naeaence prazne zalujejo, ker domače ovčice svojo farno cerkvo za- pušajo ino po eerkvanji hodijo, domačo službo božjo zame- čujejo, po ptujih cerkvah pa večidel nar svetejši opravilo le slabo opravljajo, kakor se očitno vidi ino takim na čeli pozna. Le glejte, vi slaboverni ino mlačni kristjani, de se vam ne zgodi kakor svoje dni vbogim Francozom, katerim so nevarni puntarji altarje poderli, mašnike pomorili alj iz dežele pregnali. Jiskali so božje službe, pa nje blizo ni bilo. Kaj storijo svetoželjni primorci? O polnoči mala luč od daleč po morji priplava ino iz šumečiga morja rahlo zvoni. Iz visokih planin trume ljudi prisvetijo, ob morji v čolnice po- stopijo ino na morje odrinejo. Le svetlejsi luč gori, glasnej ino glasnej zvoni. Prikaže se barka, na barki altar, na ol tarji sveče gorijo, pred njim duhovnik v masnim oblačili stojijo pripravleni na globokim morji sveto maso služiti, ker nje na suhim opravljati ne smejo. Zdaj h sveti maši poz voni, vse po čolnah poklekne, se pokriža ino iz vsih gerlov zapoje: „0 Bog, pred stolam tvoje milosti tvoj Verni ljud (folk) kleči. —- Le poglejte vboge ljudi na nevarnim morji vse goreče za božjo čast, per nas pa na suhim, v lepim miri toljko merzlih ino zanikarnih kristjanov! — Oj vsmileni Jezus, oživi v nas ogenj svoje ljubezni, de bomo z pobož nim sercam vedni spomin tvoje smerti na križi obhajali, sveto mašo vredno služili, ki nam je živi studenc božih milost ino dobrot.
3. Tretji boži dar za izveličanje naše so sveli zakramenti, ki nam jih Bog po namestnikah svojih deli. Pridnimu krist janu še ni zadosti vsako jutro ino vsak večer moliti —»vsako nedelo ino zapovedan praznik h službi boži hoditi; tudi svete zakramente pogosto ino vredno prijemati ima za ravno toljko dolžnost. Ne le v veliki noči, kakor imajo slabi krist jani navado, k spovedi ino h svetimu obhajilu gre, ampak kakor hilro v greh pade, alj v pregrešno nevarnost pride, saj vsake kvalfe če ne vsakiga mesenca svojo vest očisti ino svoje serce očedi v zakramenti svete pokore, ino poživi svojo dušo per mizi boži z presvetim rešnim Telesam. — Kako pa ti, merzel kristjan svete zakramente prijemaš? Kdaj si zadnokrat per spovedi ino per boži mizi bil? „0 veliki noči" — slišim večidel odgovoriti, slišim ino vidim pa, naj bi tak ne bilo, vsak dan ne le odpustlivo, ampak tudi smertno grešiti.—
