Pojdi na vsebino

Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/29

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

21


ne poslušate, ker iz Boga niste." Joan. 7, 47. Mnogim so pridge le predolge, ino hitro se jim per poslusanju boze besede zeha; a ko le morejo, grejo is cerkve. Takim sv. škof Hilari pravi: „Le hodite iz cerkve; pa vam povem, de iz pekla ne pojdete."

Beseda bozja je nebeško seme, serce tvoje pa žemlja. Ako ga ne ohseješ z nebeškim semenam, bo tebi peklensko ternje krivo ver, pregreh ino hudobij serce zarastlo. Ravno v tistih krajih sO krivoverni, goljufni uceniki nar vec katolških krist­ janov premotli. kodar so bili kristjani v keršanski veri nar slabej podučeni. Za to Kristus svojim namestnikam zapo­ veduje: „Idite po vsi m sveti, ino ucite ljudi deržati vse, kar- kolj sim vam zapovedal. Ravno tako pa tudi Kristus lju­ dem zapoveduje namestnike bozje skerbno poslušati; zakaj oni ne govorijo sami od sebe, ampak sv. Duh skuz nje govori, ako so pravi boži namestniki. Zalost je, kjer prid­ nih ucenikov ni; ino kaj bi rekli, ce bi pridgarji uciti hen- jali?" Žalostno se pa tudi tam godi, kjer skerbnih poslu- šavcov besede božje ni. Ako verni radi ne poslušajo, kar jim. Bog v pridgnh ino keršanskih naukah govori, tudi pravicen Bog ne bo poslušal, kar ga bojo ljudje prosili.

Priden, za izveličanje svoje skerben kristjan sliši vsako nedelo ino zapovedan praznik sveto pridgo, ter za greh ima', tajisto zamuditi alj opustiti. Ako le vtegne, t Udi popoldne k keršanskimu nauku teče. zakaj njemu je vsako keršansko podučenje žlahtna roža iz svetih nebes, nja duša pa pridna bučelica, ki hiti nebeške sterdi vecniga živlenja naberat. Kar zasliši, po poti ne pozabi, ampak dobro v svojim serci ohrani, veckrat pomisli ino svoje živlenje po pridgah ino keršanskih naukah ravna. Rad doma pove, kar je v cerkvi slišal; <pa še rajši posluša, kedar kdo drugi kaj božiga pri­ poveduje. Boži nauki so njemu dragi biseri (jagode) za nebesa, ki jih nikolj zadosti ne nabere. — Tako pravi kristjan za besedo božjo več skerbi, kakor za seme na svojim polju, ino rajši bolj vbožen na posvetnim blagi, za toljko bogatej na božjim nauki svet zapusti. — Kako bote pa vi zanikarni stariši za svoje otroke —vi gospodarje za svojo družino odgovor dajali, ki nje niste k keršanskim naukam skerbno pošiljali, svoji mladini v šolo ino v cerkvo hoditi kratili." Človek ne živi samo kruha, ampak vsake besede, ki iz božih ust pride. Namestniki boži sejejo seme božiga nauka; ako pa so ljudje" le pusta,