Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/223

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

215


zacno, rekoc: ker takim velja, ludi nam greh ne bo. Tako radi ljudje prazne in škodlive, drage in zapravlive šege posvetnežcv posnemajo, naj bo v oblačili, kakor per kosili) ino ne pomislijo,/de to po keršansko ni. „Ne verzite se po tim sveti, ampak premenite se skuz ponovlenje vašiga uma, de presodite, kaj je dobra, dopadliva ino popolnoma volja božja," uči sv. Pavl. Rim. 12, 2. Kdor abotne posvetne šege ljubi, posnema brez razlocka posvetne ljudi, se po njih ravna, ino izgovarja, de svet tako zna, ni prijatcl božji, ne pravi kristjan; prijaznost tiga sveta je Bogii sovraž. „Kdor- kolj bo hotel prijatel tiga sveta biti, pravi sv. Jakob, 4, 4, sovražnik božji postane." — Kedar je sv. Anton pušavnik pobožno živeti začel, ni med posvetneže šel, ampak je svoje bogaboječe sosede objiskaval, ino se od eniga moliti, od drugiga pridno delati, od tretjiga molčati, od štertiga modro govoriti naučil. Tako je prirastil svet mož ino velik božji prijatel. — Hočeš biti, o kristjan, zvest služavnik božji, ne posnemaj slabih, ne izgovarjaj se z hudobnimi. Kdor hoče za Kristusam priti, mora za njim hoditi, ne za pre­ grešnim svetam. — Glejte znamnja praviga keršanstva!


Se tri mesce, ino pojdemo na polje jiskat, alj bo kaj naželi — u vinograde in sadunosnike gledat, alj bo kaj nabrati. Kaj bomo žačeli, če bo klasje topo (prazno), ako bo tersje ino drevje brez sadu? Zelenje ino cvetje še toljko ino tako nam ne bo kaj hasnilo, če zernja ino sadja ne bo. — Tudi mi kristjani smo vinograd Gospodov, smo Gospodovo polje. Še ene leta — ene mesce alj dni, ino Gospod nebes ino zemle bo prišel dobriga sadja jiskat, bo poslal svoje an­ gele žet. Zvezali bojo Ijidiko v snope, zažgat, poshranili lepo pšenico v Gospodovo žitnico. Gospod bo prijel za vev- nico ino razvejal nas bo, zhranil dobro zernje ino bo pleve zažgal. — Sekira je že pomerjena; vsako drevo, ktiro do­ briga sadu ne prinese, bo posekano, ino v ogenj verženo. Oh skerbijmo, preljubi bratje ino sestre moje! de bomo rodovitno drevje, dobro, žlahtno sernje: dobri, pravični kristjani. Amen.