21*
ampak sam na se oberniti. Ako ne živiš, kakor si slišal, bo tebe božja beseda obsodila, ino veliko hujši tebi na sodbi bo, kakor nevernikam, ki niso slišali božje besede. Kristjane zadeva, kar Jezus terdovratnim mestam žuga, rekoč: „Gorje tebi Korocajn! gorje tebi Betzaida! zakaj ako bi se bili v Tiru ino Sidoni (Hajdovskih mestah) godili čudeži, kteri so se per vas godili, bi bili zdavnej v ojstrim oblačili ino v popeli se pokorili. Pa vam tudi povem: Tiru ino Sidonu bo ložej sodni dan, kakor vam." Mat. 11, 21—22. — Ko je svoje dni sv. Janez Kapistran na Dunaji (v Beči) pridgval, so prinesli posvetni jigravci, goljufi ino krivičniki svoje kvarte, kobre ino veliko drugih krivičnih reči, ter so jih na sredi terga zažgali, kakor jim je božji učenik povedal. Tudi vi čujete, kaka pregrešna je krivična vaga (tehtnica) — pre- mala posodba po litužah, kako grešno je nečisto znanje — nezmerno pjančvanje i. t. d. Kdo vas pa na vse to en glinast polič potruple? — pregrešno znanje opusti? — Vi slišite, kako nevarno je v smertnim grehi živeti, de je to na pajčini nad peklenskim brezdnam sedeti; ino vender toljko ljudi po celo leto brez vse spovedi živi, od ene velike noči do druge spoved odlaga, ino se še enkrat na leto prav ne izpove. Vse to priča, de je malo pravih kristjanov med nami. Hočeš pa ti pravi kristjan biti, si moraš vsako nedelo saj en lep nauk iz pridge alj keršanskiga nauka povzeti, kakor pridna buče- lica, ki iz rože na rožo leti, sladke sterdi naberat. Pomisli zaslišan nauk grede, ino doma hitro svoje živlenje po njem poravnaj, ter v djanji skaži, de si pravi, katolški kristjan. ,,Ne oni, ki postavo slišijo, so per Bogu pravični, ampak oni, kteri postavo dopolnijo, bojo opravičeni." Rim. 2, 13..
3. Tudi tretje znaminje pravih kristjanov mormo imeti: se vsih Škodlivih šeg ino praznih razvad tiga sveta skerbno varvati. Človek silo rad posnema, kar na drugih vidi. Be sede mičejo, izgledi vlečejo, pa žalost! de raj v hudo ko v dobro. Kmetje vidijo od nektire gospode o petkih ino zapo vedanih postih meso jesti. Hitro za gospodoj potegnejo, rekoč: Ako ni gospodi greh, tudi nam ne bo. — Otroci vidijo svoje stariše, hlapci svoje gospodarje pogosto za kratek čas v kerčmo (liluf) hodili, se vpjanili ino pozno k domu prili. Hitro radi za njim potegnejo, ino mislijo, de je tak prav. — Preprosti ljudje zagledajo, kako razujzdano posvetni, ime nilni možje živijo. Brez pomislika tudi oni razberzdano živeti
