210
5. Zakrament svete pokore ino presvetiga rešniga Teleta med letam večkrat vredno prijeli. „Tucli pravicen sedemkrat na dan pade (se v tnalih rečeh pregreši), pa zopet vstane (se hitro spet v dobro po verne); hudobneži pak v hudobijo pogreznejo,*' pravi sv. Duh. Prip. 24, 16. De bomo iz svojih vsakdanskih padecov vstali, nam je pogoste spovedi potreba; de ne bomo oslabeli, je naši duši hrane potreba, katiro nam Jezus toljko ljubeznivo ponuja, rekoc: „Pridite k meni vsi, kteri se trudite ino ste obteženi, ino jaz vas bom po- živel." Mat. 11, 28. „IVIoje meso je za res živež, ino moja kerv je za res pitje. Kdor od tiga vživa, ima vecno živlenje." Jan. 6, 55. — Jaz sim vinska terta, vi mladike; brez mene ne morete kaj storiti." Jan 15, 5. Le z Jezusam sklenjeni bomo premagali ino v svojim poboljšanji stanovitni ostali.
III.
V nekim mesti na Laškim je hotel razujzdan mladenc bogabojeco deklico v nesramen greh zapeljati. Ona mu da kraj, dan ino uro, pa v svoji prebivavnici božjo martro pri pravi. Kedar mladenc pride, mu poštena deklica rece: „Prej ko storiva, moraš božjo martro (razpelo) dvakrat za uho vdariti. — Strašna veljeva! Kaj bo storil sužen pregrehe? Brez pomislika podobo križaniga Jezusa na desno lice vdari. — Strah ino groza! Ali ne bo zemlja živiga požerla? Nikar! Ze v drugo roko iztegne, bridko podobo po drugim lici vdarit, kar zasliši mili glas: „Zadosti jeTa edina beseda grešnika kakor gorec meč presune. On na svoje kolen pade, svoje pregrehe objoka, se poboljša ino sveto živi (Gorjupa cerkveno leto, stran 165). — O grešnik, grešnica! zadosti je napuha, lakomnosti, zadosti nečistosti ino sovraštva, za dosti jeze ino kletve! Zadosti je žlafarnic, ki sijih svojimu vsmilenimu Izveličarju dal. Zadosti je greha, zadosti žalenja božjiga; nikdar več ne zgodi se! Le kdor do konca stano viten ostane, bo izveličan. Amen.
