197
spravleni II. Kor. 5, 17.—18. — Imeniten ino bogat knez alj hršt je svoje dni pjaniga cloveka za cesto vsiga zapuse- niga najdil. Reče sromaka v svojo kučijo djati ino ga v svojo grašino pripelja. Doma ga blatnih cunj izslečejo, po pranji cedno preoblečejo ino v mehko postelo položijo, de se pre spi. Kedar se drugo jutro izdrami, pridejo strežaji, ki mu na povelje kneza lepo strežejo, ino podajo, cesar mu serce poželi. Od veselja revež ne ve, ali so sen je, ali je resnica? iN!a kosilo pride veliko častitih gospodov, ki njega na pervo mesto za mizo posadijo, ino z njim prav veselo kosijo. Člo vek je mislil, de je že v kakih nebesah. Razvajen pjanc se pa hitro spozabi, se preopije ino zaspi. Gospod služavnikam vkaže mu spet lepo oblačilo izsleči, v njegove stare cunje obleči ino v staro blato položili, kjer so ga najdli. —Timu človeku je podoben ves človeski rod, ki je bil v greh zako pan ino zapušen. Bog se ga je vsmilil, je nas v svojo sveto cerkev vzel. omil skuz zakrament svetiga kersta, nas oblekel v svatovsko oblačilo posvetivne gnade božje, nas posadil ka kor svoje otroke k mizi večniga izveličanja. Alj kako hitro pozabimo velike sreče, izlečemo belo obleko nedolžnosti, se povaljamo v pregrešnih razvadah, ino se sami v poprej no nesrečo pogublenja zakoplemo. Kako žalostno ino pa kako hudo je to! Ali nam ni mogoče v srečnim stani ostati, v kateriga nas je postavil Jezus, na.s preljubi odresenik? — Za to nam je
4. Posvečjočo gnado božjo zastužil ino ti svetih zakra mentih zapustil, de nas posvečuje ino nam pomaga Boga prav spoznavati, njega sveto voljo zvesto dopolniti, ter časno ino večno srečno živeti. ,,Jaz sim prava vinska terta, govori Jezus, ino moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko, ktira v meni ne rodi sadu, bo odrezal; ino vsako, ktira rodi sad, bo otrebil, de več sadu rodi. Ostanite v meni, ino jaz u vas. Kakor mladika ne more roditi sadu sama od sebe, ako ne ostane na lerli. tako tudi vi ne, ako v meni ne ostanete. Kdor ostane v meni ino jaz v njem, on rodi veliko sadu, ker brez mene ne morete nič storiti. Ako ostanete v meni, ino moje besede u vas ostanejo, prosite, kar kalj hočete, ino se vam bo zgodilo." Jan. 15, 1 — 7. Sedem studeneov (svetih zakramentov) teče iz pod križa Jezusoviga, polnih milosti božje ino pomoči. „Kdor je žejin, naj pride k meni ino naj pije , kliče Jezus. Kdor v mene verje, poteko, kakor
