10
sveti ino greje po vsi h krajih ljudi- Ino ker so to, si djal, tako cudne ino velike stvari, kako mogocen ino moder mora Bog biti, kijih je stvaril! Tako si govoril mene za roke pel- jnje, in moj duh je gledal svojiga Stvarnika , mlado serce se je ogrevalo za božjo hvalo ino čast. Dolgo, dolgo že, ljubi joče, pod zeleno gomilo pocivas, v svojim spomini pa se vedno čujem tebe govoriti, ko Ij ko krat zlato sonce vgledam — vidim po noči svetlo nebo. — Ni ga, ki bi zamogel otroka lepsi podučiti, kdo je Bog, kakor skerben oče ino ljubezniva mati. Kdo bi zamogel pa tudi mladimu sercu na drugo prasanje lepsi kakor oče ino mati odgovoriti:
6. Zakaj na* je Bog 11 varil? — Nekdaj ni dobrovoljci so mislili, de jih je Bog stvaril za kratek čas ino za dobro voljo. ,.Pridite — so djali — vživajmo le pričjoče dobrote. — Napajajmo se z nar boljim vinam, ne zamudimo našiga časa cvet. Nobeden nas od našiga razujzdanja ločen ne bodi, naj se povsodi znalo bo, kako smo bili veseli. Teptajmo vbogiga pravičniga, ne prizanesimo vdovi, ne spostujmo stariga sivih las. Nasa moč nam bo na mesto pravice. Modr. 2, 6 — 11. Tako so nekdajni Hajdje, tako hudobneži govorili, pa tudi delali so tako, ker niso vedeli, zakaj njih je Bog stvaril. — Vejo pa vri kristjani, zakaj jih je Bog stvaril? Enikateri mislijo, de za posvetno čast. Le v veči ino viši stan tiši j o; ino ako dalej ne morejo, mislejo de so nesrečni, ker ne po mislijo, de je čast ledena gas. — Drugi mislijo, de jih je Bog za bogastvo stvaril; za to kupčujejo ino spravljajo, le čudo, de jim sveta ne zmanka. — Tretji imajo obilno živlenje za svoj cil ino konec. Kar njih razvajeno serce poželi, se jim mora zgoditi. Tno ko so vse okusili, se jim kakor Salomonu godi, ki pravi: „Vse je nečimernost. Djal sim v svojim serci: pojdem ino se bom obilno razveselil, ino dobrote vžival; pa spozna! sim, de je tudi to nečimernost. Velike reči sim na redil , hiše pozidal ino vinograde zasadil, napravil si vertc za kratek čas ino sadunosnike z mnogoterim drevjam obsa- dit. Sim nakupičil srebra ino zlata, kraleviga premoženja ino dežel, sim si pevce ino pevke preskerbel, kar le človeka razveseliti zamore; kedar sim pa vse te dela pregledal, sim videl nad vsemi nečimernost ino duha težo." Pridga. 2,1 —-11. — O vi posvetni modrijani, kristjani v minlive reči zaljubi eni, poglejte Mali Kalehism, borile alj poslušajte, kako modro ino čedno nam■ na prasanje odgovori, zakaj nas je Bog stvaril?