102
2. Gerdoba jo pred Bogam nar svelcjšim vsaka pregreha ; nar gerši pa sta greha dva: kur banje (vse nesramno djanje) ino pa lakomnija posvelniga blaga; te dve pregrehi cisto Ijubezn vmorite. Zn to pravi sv. Pavl: „Tfečislost ino lokom~ nosl naj se še med vami ne imenuje, ker ste kristjani, kalc- rim se le sveto spodobi." Oh naj bi si gospodarji te apo stolske besede prav zapomnili, ino z njimi vse gerde livnu- tače zavernili, rekoc: Kaj tako nespodohniga se se ziniti meil nami ne sme, veli sv. Pavl.
3. Hudoben, svet hudobo zagovarja, rekoc: Nikar no verjemi, de bi to greh bilo; duhovniki le strasijo. Tako za- pelivc dekletu pravi, kedar ga v greh napeljuje. — Kaj se pa pozna, ako to vzemeš, saj zaslužis: tako goljuf govori, ino hlapcu mavho derži, kedar svojmu gospodarju krade. Tudi kača je tak govorila, kedar je Evo zapcljvala, ino jo terdila, de ni kaj hudiga prepovedan sad jesti. Za to sv. Pavl kristjanam na ravnost pove: ,,"Se dajte se nikomur motili a praznimi besedami; zavolj liga pride jeza božja krez neverne ljudi, ki božji besedi ne verjejo, ampak raj krive jezike po slušajo." To imate vedili ino pomistili (naj kdor reče, kar hoče), de noben kurbir, atj nečistnik, ali lakomnik — kar je malikvanjc — nima deleža atj erbšine v nebeškim kralestvi.
4. Neverni hajeli so svojim malikam v cast nar gerji pre grehe^ vganjali. Imeli so očitne kurbe (nečislnice) svoji bo- gini Živi; pjanci so pili v čast maliku Bahuzu. Tnko zader- žanje bilo je velika zmota ino hudoba tudi per nevernih Efe- žanah. Sv. Pavl kristjane pred tim ojstro svari, ter pise: „Ne bodile njih delezniki, kakor ste bili poprej, ko ste še v temi nevere živeli. Zdaj ste v svetlobi skuz nauk Gospoda Jezusa; živile tedaj spodobno kakor otroci razsvellenja bo- žiga. Pokažile sad svetlobe božje, kateri je v dobroti, v pravici ino resnici, de se po njih zaderžite." — Sad razsvet lenja božiga je pošteno govorjenje, sad pregrešne teme kla- fanje ino vsak nesramen marn.
II.
Veliko je nespodobniga govorjenja med nami, malo pa bogaboječih kristjanov, ki bi se nesramnih marnov varvali; za to je več skuz gerd jezik pogublenih , kakor skuz meč pomorjenih, ker slabi kristjani nesramnih marnov za greh ne
