Pojdi na vsebino

Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/156

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

148


verjame, ino ne misli, de je lastniga očeta zavdala. Pokradla sta, ino srecno vzete zaklade v ptujo deželo odnesla. Od strahu ino dalniga pota Liza zboli. Lepo ji zapelivec streže, zlate dni obeta, ker ji na vselej zvest oslati pravi. Alj prazne, zapelive obljube! — Ravno je Liza nekoljko ozdravila, ino jela zopet hoditi, kar jo pride neko opoldan gostarica pra- šat, ali noče kosila? „Moram mojga pocakat" — Liza od­ govori. Srota caka ino caka, pa ga več ni. Gostarica pozve, de je tisto jutro odišel ino vse pobral, ter začne vbogo Lizo nevsmileno zmerjati, za placilo terjati ino od hiše goniti. Liza hitro po dnarje leti; alj prestraši se, premoženje, ktiro je očetu vzela, je hudoben clovek odnesil. — Ob poštenje, premoženje, ob oceta ino dom — se ne ve srota kamo djati. Gostarica po gosposko pošle, ktira njo prime ino v domac kraj na konfoj da. Pervo kar doma zve, je bilo, de je oceta ona z strupam zaudala, ino svojga očeta vmorila. K smerti bi njo bili obsodili; alj ker je srota toljko gerdo zapeljana bila, so njo na vse žive dni v ječo djali, v kateri je svojo nesrečno ljubezn objokvala ino tudi v ječi vmerla. — Po­ glejte nesramne ljubezni žalostni konec, posebno vi nevkro- teni mladenči, ve razberzdane dekleta, ino varvajte se nespo- dobniga znanja — varjte nesramniga djanja!

. 2. Troje varlie imamo, kliri nas nečistosti varjejo, dokler njim stovo ne damo:

Perva varučka nedolžnosti je sve\a sramožlivost, ktiro je vsmilen Bog deviški čistosti za družico dal, ki se na vsako nespodobno misel, željo, besedo, pogled ino djanjc hitro zaglasi, de ni prav tako, ino nedolžno lice kakor kerv ru- deče stori, ter opomina, naj se nevarnosti varje ino beži. Sveta sramožlivost je zarja juterna mladih ljudi, nar zaljši lepota device ino mladenča, pravo ogernilo angelsko je. Kdor njo ima, se mu ni zapelivosti bati. Moški g a spola je sram se z ženskim pečati; deklela je sram z moškim posedati, z njim po samim hoditi ino se cukati; jih je sram po ostari­ jah popijati ino po rajah tla pometati. Kogar ni vsiga tiga sram, on ni več sam; žeje nečistost njegova tovaršica.

Kako slabo starin za sramožlivost svojim otrokam sker- bijo, ktirim na pol, alj clo nagim krog letati dajo. Otroci se morjo od mladih nog vaditi skerbno svoj sram pokrivati. Ena sama beseda matere: Pfuj! nikar tako; to je gerdo: mora otroka v strah vzeti. — Kako slabo oče in mali otrokam