Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/143

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

13»


fiosice prisiji. V prihodnim liv/en j! bomo vse vedeli, Nem«i i no Slovenci, Evropejci kakor Zamorci bojo »o lepo zastopili, tam v nebeskim kralestvi, nko srečno va — nj dojdemo.

Sv. apostol Pavl nam pribodne popolnosti priporlobo da, ino pravi: ,,Ko sim še otrok bil, sim tudi po otročje mistil, govoril ino delal. Kar sim pa mož, nimam več otročjiga, temuč kar se možu spodobi. Tak smo tudi mi na ti m sveti le otroci, spoznavamo le v ogledali prilik (priglih) večne resnice, ki se nam skrivne kakor v Megli dozdevajo. V žio- lenji večnim pa bomo gledali vse, kakor se zdaj po obličji gledamo ino lebko spoznamo. Zdaj le po malim, enokoljko spoznamo, tampa bomo vse lepo spoznali, kakor smo mi sedaj »poznani." — Oh kako veselo bo to! — Kaj pa je k timu po­ treba ? — Tri reči so potrebne za nas , uči sv. Pavl , vera, upanje ino ljubezn, to troje; med njimi j« pa ljubezn nur veči. Prave ljubezni se moriuo tedaj prijeti ino zvesto der - lati 5 ona bo večno ostala.

II.

Lepo, ilahtno drevo je Vsigamogočni 9 človeško seret zasadil, ki čedne tri verhe ima. Pervi verh se lepo ravno iz srede povzdiguje, ino do svetih nebe*s z svojo zeleno glavo kopi. Po vsaki strani dva druga verha rasteta sebi verstnika. Poznate imenitno drevo ? Iieršanska ljubezn se imenuje ino tri ravne verhe ima. Nar visi raste sredni verh božje ljubezni, ki nas Boga črez vse ljubili uči. Dva druga verha sta si enaka . ljubezn do nas ino bližniga nam kažeta, naj ljubimo bližniga kakor sami sebe. Tega drevesa dragi sad so svete čednosti ino dobre dela , sad živlenja večniga. Oh, de bi rastilo, lepo zelenilo ino bogato zorilo to drevo prave , keršanske ljubezni v nasih sercih — naj bi obilno rodilo za večno živlenje svetih čednost ino dobrih del! Potreba nam je torej to trojno ljubezn prav spoznati.

1. ,,Ljubi Boga, svojiga Gospoda, iz celiga svojiga terca, iz vse svoje pameti ino iz vse svoje moči: veli Jezus : ta je perva ino nar veči zapoved. Mat. 22, 37 — 39. Veči ko je lepota ene reči, veči je do nje naša ljubezn; veči ko je njena dobrota, rajsi njo imamo. Poglejmo nebo ino zemljo , zvezde , mesene ino sonce; kako lepe so le stvari! Lepši črez vse j« vsemogočen Bog , ki jih je »Ivaril, ohianil