134
potreba bila , ino kup Apostolam nosili vbogajira« , revne in« bolne kristjane z vsim potrebnim preskerbet. — Alj tudi vse svoje premoženje do zadniga vinarja vbogajime razdajati bi prazna selva bila, uči sv. Pavl; če se iz hvaleželjnosti, ne pa iz čiste ljubezni do Boga ino bližniga ne zgodi, ni ma pred Bogam nobene cene, za č/oveka nobeniga zasluzka.
Pervi kristjani so nar dražej blago, svoje zivlenje Bogu v dar prinesli, se dali mučiti, ob glavo djati , na germadi zažgati i. t. d. Pa tudi ta nar veči dar , kteriga človek Bogu prinesti zamore, mu kaj ne pomaga, če človek Bogii serca ne da, ino ga prav ne ljubi: priča sv. Paul. Samo kar člo vek iz čiste ljubezni stori alj opusti, pred Bogam velja.
3. Kaj p*je prava keršanska ljubezn? Poslušajte, kako lepo nam jo sv. Pavl popiše. „Prava ljubezn je poterpeztiva, de iz ljubezni do Boga rad poterpis ; — je dobrottliva, de rad bližnimu dobro storiš; — ni nevošlivu, de si vesel, če se drugim dobro godi, ker njim kakor sam sebi vse bla gor želiš; — ne dela krivice , de vsakimu daš, kar mu gre; — se ne povišuje črez druge častilakomna, de se po Jezu sovim nauki ravnaš , ki veli: „Učite se od mene, ker si m krotek ino iz serca ponižen." Mat. 11, 29. — Prava ljubezn ne jiŠe svojiga dobička, de ne storiš le za plačilo alj po vračilo , temuč tudi za vbogajime; — prava ljubežen se z vsako žal besedo ne da razzalili, tudi ne misti hudiga do svojiga bližniga, dokler prav prepričan nisi. — Clovrk, ki pravo ljubezn ima, se ne veseli, kedar se drugim kri vica godi; veseli se pa resnice. Vse hudo voljno poterpi, ker verje, de Bog vse prav ravna, ino upa , de bo tistim, ki Boga ljubijo , vse v dobro izišlo. V laki ljubezni vse lehho preneseš- Taka ljubezn bo pa tudi vekomaj ostala, ino tti- kolj minula.
4. Lepa reč je modrost ino razumnost, čuden je dar prerokvanja, de človek po božjim razodenji ve" , kaj se bo prihodne čase godilo. — Dobro je, če človek besedo zna, več jezikov, nemško! laško ino slovensko govoriti, ino se ne da drHgim prodati! de je človek na pismo učen; pa kaj, de je vsa ta naša učenost na Um sveti le nepopolnomal zakaj le nekoljko spoznamo, pravi sv. Pavl, le nekoljko prerokujemo. Kedar p« nekdaj tisti srečen čas u večnosti pride, de bomo vse popolnoma spoznali, bo tam vse jenjaio, kar je nepopolnoma ? kakor ponočne zvezde zginejo , kedar svetlo
