117
8t zgubil vero, je tebi iuč v sredi nar veči teme vgasnila. Hamo se hočes podati? — Si zgubil upanje, bojo te nesreče ino težave zgrabile, kakor valovi brodnarja vsred morja, in se jim vbranil ne boš, ker se nimaš koga deržati. — Je v tvojim serci vgusnila prava Ijubezn božja, te bojo hude strasti ino pregrehe v železje djale, kateriga se iznebil ne boš. —- Kdor pa te tri čednosti božje obvarje, na treh stanovitnih stebrah izveličanja svojga stoji. Ino naj bi se svet v kose pod njim razdrobil, pravičen kristjan v pravi veri, v terdnim zaupanji ino v goreči ljubezni ostane vekomaj; zakaj: Zdaj pa ostanejo — uči sv. Pavl — vera, upanje, Ijubezn, t« troje; vekši med njimi je pa Ijubezn.'- f. Kor. 13. — O tak zvesto se tih naših treh tovnršič deržimo, le prav pogosto te tri čednosti božje obudijmo, de bomo v pravi veri, v terdnim upanji ino v goreči ljubezni živeli ino vmerli. Tako bomo u večnosti tam gledali, kar tukaj verjemo, tam zav- iivali, l<nr tukaj upamo, pa tudi večno ljubili Boga črez ▼se, ino bližpiga kakor sami sebe. Amen. ■ ,
sm mm mmmm
(SEPTUAGEZIMA.)
Malo število .zveličanih.
Branje iz lista sv. Pavla na Korincane. 9, 24 — Ž7. 10, I— §.
S5v. Janez Krizos/om je v imenitnim mesti Antijohiji pridgval ino veliko množico svojih poslušavcov vprašal: »Kaj
- e vam zdi, koljko jih bo iz našiga mesta izvelieanih?" No
beden poslušavcov mu ni mogel na to vprašanje odgovoriti; $a to je sv. Krizostom sam odgovoril, rekoč: „Ne rad, pa vender vam hočem povedati. Izmed toljko tavžentov ljudi jih ni najti »to, ki bojo rešeni." Čudno ga poslušavci gle dajo ino nad tim stermijo, kakor bi ne bilo verjeti, kar jim svetnik priča. Pa še bolj se zavzamejo, ko jim sveti mož dalej pravi: ,,Ne mislite, de sim preveč rekel; zakaj bojim
