Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/126

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

118


««. d« izmed Vsih sedajnih prebivavcov š« slo izveličanih ne bo; zakaj le pomislite, (tako velika j« hudobija per mla­ dini; koljka zanikarnost per starišah. Nihce ne skerbi, de bi se otroci prav izredili; svetoželja je zginila, ni lepih izgledov med nami.*' — Tako vas tudi jaz vprašam: koljko bo nas i zvelica ni h ? Kar mi povedati vi ne veste, ino si izrečti jaz ne upam, nam sv. Pavl v svojim pismi'do Ko- rincanov prica, ka&or se danešno nedelo bere — nam pravi strašno, pa gotovo resnico, de je veliko poklicanih, pa bo malo malo zveličanih, za to, ker se jih malo prav prizadeva v nebesa priti.

I.

Nekdajni Hajdje so se v mnogoterih jigrah skušali, kdo bi stavilo dobil. Mar imenitnej je bilo teknliše zravtio mesta Korinta. Po šlirji ino štirji so tekali, ino kdor je pervi stavo obsegel, je pravico na stavilo dobil. Pa tokih je bilo toljko, koljkor med štirimi tekavcov pervih. Kedar so že vsi vtekli, so se opet pervi premagavci poskusli. Le eden je med njimi vse druge prekosil, ino stavilo velicastno prijel. Veliko je bilo poklicanih, malo pa izvolenih. Zato pravi sv. Pavl: „BratjeJ ali ne veste, de jih na tekališi v ograji veliko veliko po stavili leče; alj če ravno vsi dirjajo, vmder le eden stavilo (postavleno ceno) dobi?" — Tudi naše živlenje ravno tako tekališe je. Postavlena cena je nam krona večniga živlenja. ,,Tecile lako — veli sv. Pavl kristjanom — de vene večniga živlenja dosežete!" Ako zvesto dirjamo, po zapove­ dih božjih živimo ino dolžnosti svojga stanu dopolnimo, bomo vsi nebeško darilo prijeli Pa kaj, de nas veliko dremle, še več po malim leze, brez vse skerbi doseči lepo ceno našiga časniga teka! Za to bo pa tudi malo izvolenih.

<i. Se drugo jigro so neverni Gerki imeli, .hinuki nam­ reč so se metali ino poskušali, kdor je bolj mocen. Skerbno so se na ta boj pripravljali, niso vina pili, ne sladniga vžili. ino se vadili terdno bojvati. Tudi živlenje naše je ved ni boj. Nar huj sovražnik si je človek sam, če svojinm pože­ lenju vse dovoli. Premagati imamo svoje pregrešno nagnenje, ino ga pameti — pamet pa Bogu vkloniti. Ta nevarna vojska pa terpi na tim sveti vse žive dni. Za to pravi sv. Pavl: „Vsaki, kdor se na boj vadi, ki ga neverniki zn ventip