11^
s«vi,iŽMii(i vjeli, so ga barali, kako bi mu bilo per serci? ,.Dokler sim se zanasal na pomoč svojih ljudi, nisim vtegnil na Boga misliti — odgovori sv. kralj. Zdaj ko sim ob svoje ljudi prisel, na Boga mislim, ino vse svoje upanje na njega stavim, ter se terdno zanesem, de me zapustil ne bo." —
Kako grozensko je pa še slišati, de neverni ljudje celo obupajo, sami sobe ob živlenje devajo in si pekel po silim odprejo. Obupanjc je nar hujši žalenje božje, kedar se clo vek Bogu, vsemogočnimu, neskončno dobrimu ino vsmile- nimu v roke ne da, ampak se raj hudimu verze. Sam večni Bog nas tiga vnrji! — Za to nas sv. mati kat. cerkev opo mina pogosto keršansko upanje obuditi, posebno pa v za losti kedar ino nas ob up live misli obhajajo. Obudimo terdno upanje, primjmo se zauplivo neskončno vsmilenga Boga, Gospodu svoje pote izročijmo; on bo vse prav storil.
3. Tretja naša toeariica je ker.iantka ljubezn, klira %namnje gorečiga tterca v svoji roki ima, in nas priganja Boga za njega samiga del nad vse ljubiti, ljubiti pa tudi bližniga zavolj Boga kakor sami sebe. Prava bozja ljubezn je živi ogenj, ki nas za Boga ogreva ino oživlja, od kateriga Jezus veli: ..Ogenj sim prišel na zemljo prinest, ino kaj hočem, kakor de se vneme?"' Luk. 12,4!). — Ljubezni je scer veliko med nami, pa prave, čiste ljubezni je malo. iNekdo ljubi Boga. dokler mu po njegovi volji srečo dajn. Taka ljubezn je plačana, ino ni Boga vredna. Drugi Boga ljubi, ker se nebes veseli, ino boji pekla. Taka ljubezn je hlapčarska, ne otroška, katiro Bog želi. ,.Naj bi se ravno ne bilo pekla bati, nobeniga veselja v nebesih čakati — je po gosto sv. Frane Zaver i djal — vender tebe, o moj Bog ljubim. Ne želim druziga plačila za svojo ljubezn, ko samo to, de bom tebe še bolj ljubil." Ino sv. Ignac je molil: ,.Svojo ljubezn, o Bog, mi daj ino pa svojo gnado, ino zadosti sim bogat." Glejte, to je prava, čista ljubezn božja. „Ljubimo Boga; ker je Bog nas poprej ljubil! ' Jan. 4, 19. „Ako moje zapovedi spolnujete, bote ostali v moji ljubezni, kakor sim tudi jaz zapovedi svojga Očeta spolni!, ino ostanem v nje govi ljubezni-' — govori Kristus. Jan. 15. 10- Sv. Katarina Geuuamka je bila ljubezni božje toljko vneta, de se ji je ogenj ljubezni iz obličja svetil. „Oh, naj bi vi vedeli, kaj moje serce občuti!"—je djala. — Prijatli ino prijatelce jo prosijo, naj jih kaj bolj v ljubezni božji poduči. Ona pa
