113
pogublen.'* Mark. 16, 16. „Brez vere m mogoče Bogu do- pasti." Hebr. 11,6.
Kako zalostno je bilo na sveti pred Jezusovim dohodam! Neverni neznabogi (malikvavci) niso Boga prav spoznali, niso vedli, kako bi mu vredno služili; niso vedli zakaj jih je Pog stvari!, ne kako bi srecno svoj namen (cil ino konec) dosegli. Vecnost jim je bila neznana noč. sedajno živlenje tema polna zmot. — Prišel je božji Sin Jezus Kristus, on prava luč božjiga nauka na svet, naj vsi, ki v njega ver- jejo, ne hodijo po temi nevednosti, ampak imajo nauka luč za večno živlenje. Srečne nas stori sveta katolika ve*ra. Po njej spoznamo Boga. svojiga ljubiga Očeta, vemo srečno ino nesrečno večnost; pa tudi pot v tajisto poznamo. — V Ipj pravi sveti, katoiški. edino zveličanski veri hočemo živeti ino vmretil
Kako žalostno bi pa bilo za nos, ako bi skuz razujzdano živlenje sveto vero zgubili, si vgasnili luč večniga živlenja, kakor sc toljko neveVnikam sedajnih časov godi. Kaka ne sreča bi za nas bila, če bi krivi učeniki tudi med nas pri- derli, ino nam luč prave vere skalili, nas v krive zmote zar pletli. v katerih Lutrani ino drugi krivnverci živijo. Oh, naj bi nikolj takih aapelivih ljudi k nam ne bilo! Ako pa pri dejo, naj nas stanovitne u veri najdejo, de jim bomo z sve tim Pavlom odgovorili: ,.Vemo, komur verjemo." II. Tim. 1,12. Sveta, prava. zveličanska vera je naše nar dražej blago. Per- pravleni mormo biti kakor sveti mučeniki tudi živlenje dati za njo. De nam pa sveta ve"ra ne vmerje, imamo njo po gosto obuditi, ino hitro moliti, če se nas dvomi zoper vero lotijo, alj pa skušnjava prime. — Sveti Vincenc Pavlan je obuditev svete vere na popir zapisal, ino je to popisilo na svojih persih nosil. So ga krivoverci motiti hotli, alj ga skušnjava zoper vero objišla, hitro je svojo desnico na persi položil. vero obudil ino premagal vse svoje skušnjave. — Za to tudi sveta mati kat, cerkev po vsaki pridgi vero, upanje ino ljubezn obuditi veli, ino posebno priporoča prav pogosto, dobro vsak dan, če ne saj ob nedelah, kedar svete zakramente prijemamo, alj se v kaki nevarnosti znajdemo, obuditi tri božje čednosti. — Kedar vero prav obudiš, tvoji pervi tovaršici roko podaš; ino srečno te popelja u večno živlenje.
Apost. Hrana. I. D«l. 8
