108
kakor cerkvanje alj zhodi per podružencah. Beržett fajmošler take škodlive opravila opustijo, ino prav storijo, če se ravno farmani švarajo, rekoc: „Vse bojo dol spravli." — Skerben gospodar svoji družini po zhodih veliko hoditi ne da, ker ve, de se tam vecidel le malo prida godi; ino to Bogu do- pade, ker dohro svojim hoce, naj si ravno družina nad njim mermra, de na božje pote ne porajta. — Ne obsodite torej predpostavlenih prenaglo, ako vam po volji ino misli ne storijo; Bog bo sodil njih ino vas. Ne preklinjajte njih sklenil, ako se vam prav ne dozdevajo. Ako ima prpdpostav- len pravicen namen, bo vsevedjoč Bog njegovo naredilo v bukve živlenja zapisal; tebe pa, ki ga hudo sodis alj kolneš, v pekel potisnil.
3. Dober namen naše malo vredne dela Bogu veliko vredne stori. Bog gleda več na to, pokaj storis, kakor na to, kaj alj koljko storis, in po nameni serca placuje. Jezus je v tem- pelni gledal, kako so ljudje v cerkveno pušico dnarje me tali; ino veliko bogatih je veliko verglo. Vboga vdova pride mo dva denarca va-nj položi, kar stori en vinar. Jezus je svojim učencam djal: Resnično vam povem, de je ta vboga vdova več dala kakor vsi drugi. Mark 12, 41 — 42. Zakaj? Dala je z dobrim namenam, iz dobriga serca, kar je pre mogla. — Kako bogati bi lehko vsi vbožci na dobrih delah bili, naj bi vse še tako male reči z dobrim namenam storili! Tvoj krajcar, ki ga vbogajime daš z dobrim namenam, bo ti v večnosti za miljone zarajtan; tvoj Oče naš, ktiriga zjutraj alj pa na večer v pravi misli izmoliš, per Bogu več velja, kakor hinavca molitev petdeset let. Bog gleda na serce več ko na delo. — Je pa tvojo dj.mje srečno, ino ti vse lepo , od rok gre, vurji se prevzeli, alj pa sam svoje hvale želeti; ona je rija (arja) dobrih del, je svetih čednost snetlivi mol. Zlato oslepi oko, svoja hvala pa serce. Na mesti svoje hvale
z bogoljubnim, svetim pevcam reci: „Ne nam, o Gospod, ne nam, ampak tvojimu imenu daj čast." Psalm. 113. 9.
4. Kako se pa dobra misel (majninga) stori? Kedar je sv. Ignaci svoje učence po sveti poslal, jim je za slovo nauk dobriga namena dal, rekoč: ,,Vse h veči časti božji ino du šam v izveličanje!" Te zlate besede bojo naj tudi naše. Vse naše djanje ino nehanje — veselje ino terplenje naj bo h veči časti božji in k izveličanju naših duš. — Imaš svoj stan premeniti, se ženiti alj možiti, stori h veči časti božji ino
