109
tvoj! duši v izveličanje. Če te misli travno ni, bolje de se ne zgodi. Imaš otroke v šolo dati, jih oskerbeti alj po sveti po slati, ne glej toljko na bogastvo, ne na imenitnost stanu; naj le h veči božji casti — duši pa v izveličanje bo. — Si v hudih dvomih (cviblah), ino kaj bi začel alj storil ne veš? Izvoli in stori kar misliš, de bi h veči božji casti bilo; ne boš si vgrešil. — Kedar zjutraj zgodaj vstaneš, Bogu izroči cel dan, naj bo h veči časti božji. — Imaš težko delo, ino se ga bojiš prijeti, reci le: Bodi Bogu h časti! — ino veselo ti pojde od rok. Si pa delo srečno zgotovil, ne pozabi zah valit' Boga, rekoč: Naj bo h časti božji! Bog bo tvoje delo blagoslovil. Prej de se pa zvečer vležeš, pokrižaj se, ino pretekel dan z dobrim namenam skleni, rekoč: Bodi Bogu h časti, kar sim dones dobriga storil, alj si hudiga vžil! Glej, keršanska duša, tako bo vsako tvoje delo žlahen kamen v nebesih tebi zahranjen, vsak dan živlenja tvojiga bo v buk vah živlenja ena stran dobrih del za tebe popisana.
Kedar v božjo hišo prideš, toljko božjih reči slišiš ino vidiš, ki se na posvečenim altarji godijo, skleni svoj namen z namenam namestnika božiga, z mislijo vsih pravičnih slu- žavnikov božjih; glej skuz to sklenitvo boš vsih molituv ino svetih maš deležen, ktire se služijo. Oh sveta misel (maj- ninga), po nauki Jezusovim storjen dober namen, koljko več ti svetoželjnim kristjanam veljaš, kakor žlahtni kamni ino čisto zlato! Lehko lehko se obudiš, ino kristjana za več nost bogatiš, naj si bo še tak poreden, malo učen in zapu- šen sromak!
III.
Sv. Ignaci ino sv. Franciško Saveri sta svoje dni iz Francoske zemle na Špansko hodila. Grede se jima preprost kmetič pridruži ino popotnino z njima nese. Navado sta imela sveta moža vsako jutro eno uro pred sončnim izhodam kleče mo liti ino premišlovati božje reči. Njun preprost tovarš tudi v kotič poklekne ino tiho ravno tak ston". Krez nekoljko dni ga svetnika pobarata: „Kaj pa delaš po celo uro vsako jutro z nama kleče? Preprost kmetič odgovori: „Preprost človeče sim, tudi v šolo hodil nisim. Kaj bi premišloval, ne vem. Pa mislim sam z sebo, rekoč: Moj Bog, ta dva moža sta tvoja služavnika, jas sim pa nju nosel (trager). Ne vem kaj
