103
dveh alj treh prič stoji vsa reč. Ako jih pa ne poslusa, po- vej cerkvi." to je višim, starišam, gospodarjam, duhovski alj dezelski gosposki, komur je tvoj bližni v strahu. Mat. 18, 15— 17. Kdor le za herbtam graja (tadla), ni prijatel; in kdor v jezi tožuje, sovraži. Kdor pa podlozne za hudiga del pokrega, tovarše in tovaršice posvari, visi pa poprosi, ako to ne pomaga, prcjpostavlenim izporoči, on hližniga ljubi. ,,BoIjši so rane. ktire nam on stori, ki nas ljubi, ka kor pa goljufni poljubleji (kušleji) njega, ki nas sovraži." Prip. 27, 6. Za kratek čas drugih ljudi nikolj ne cerni. ino za dobro voljo z slabostmi drugih ne šali (ne tracaj). Slabe besede ljubezn morijo. ,.Bratje moji, če bo po kdo med vami od resnice zajšel, ino ga bo kdo zavernil, ima vedeti, de kdor grešnika uverne od krive poti, njega dušo smerti reši, ino pokrije veliko število grehov." Jak. 5, 19 — 20.
5. „Ako sta pa brat ino sestra gola, bosa, ino vsakdaniga živeža potrebna, reče jima pa kdo: Pojdita v miru, zagrejta se, ino najejta se; vi bi pa njima ne dali, kar je za telo potreba, kaj bi pomagalo?"— vpraša sv. Jakob. 2, 15 —16. Ljubezn do blizniga se mora v djanju pokazali, ino kar je mogoce, sedem telesnih dobrih del storili. „Otrociči moji — opomina sv. Janez I. 3, 18 — ne ljubimo le z besedo, tudi ne z jezikam, ampak v djanji ino v resnici." Pomagaj sosed sosedu vbogimu polje orali, ako sam živine nima; mu po sodi semena, če nima kaj vsjati. Kupi bolniku kupico zdra- viga vina, ki je potreben. Obleci, alj vbuj bose otroke, de bojo v cerkvo alj v šolo mogli, ce premoreš. Veš za sromaka, sroto , ktire nihče pod streho ne vzeme, poskerbi jim za ostajo (erberge). Veš de per sosedu v hudi bolezni vse leži, jidi, živino pooskerbi ino po kuhni poopruvi, če ravno eno uro poprej vstaneš alj pa poznej ležat greš. Slišis de je tvoj dober znane alj sosed po krivici zatožen ino zapert, ponesi se za njega nedolžnost ino iz ječe (vozej reši ga. Vgledaš veliko nesrečo, de gori, olj bližnimu povddnja škodo dela, ne derži križam rok, ampok pomagaj, tudi v nevarnosti svojga živlenja. „Veči ljubezn nima nobeden, kakor če svoje živlenje da za svoje prijatle." Jan. 15, 13. „Vtim smo spoz nali ljubezn božjo, ker je on (Kristus) svoje živlenje za nos postavil; — piše sv. Janez — tudi mi mormo za brate živlenje postaviti." I. Jan. 3, 16. Lep izgled take keršanske ljubezni u veliki sili nam našoča prigodba pokaže.
