Pojdi na vsebino

Stran:Slomsek Apostolska hrana.djvu/106

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran ni lektorirana

98


lehko je lo. Jaz na svoje slabosti gledam, ino pred svojim pragam nar prej pometam; za to ne vtegnem druge draziti. Me sosed eno uro na cesti delati sili, raj po dve uri delati dam, kakor bi se prepiral. Se mejaš potoži, de mu na polji moje drevo senco dela, ga recem hitro posekati ino zožgati. Če me bližni z besedo zaseka, mu za žerko prijazno odgo­ vorim. Glej, tako se z vsemi lehko zastopim." — V resnici! ta je prava keršanska modrost. Hocemo tudi mi v lepi za- stopnosti živeti:

1. JUormo eden s drugim poterplenje imeti. Vsaka hiša ima svojo soncno ino senčno stran, vsak clovek svoje slabe, pa tudi dobre lastnosti. Ni tako hudobniga, de bi v kaki reči dober ne bil; pa tudi tak dober noben ni, de bi se kaj ne pregrešil. Poterpite torej zakonski vi — hlapci in dekle

— sosedje ino sosede drugi z drugimi, ino ne samo sla­ bosti — ampak tudi dobre lastnosti na tehtnico (vago) po­ ložite. „Eden drujiga butaro nosite — uči sv. Pavl — ino tako bote postavo Kristusovo dopolnili." Gal. 6, 2.

2. Varjmo zalili, hedar ni potreba; razžalenje duši rane dela, ki težko celijo. Slabi kristjani (hinavci) so, ktiri v cerkvi vse svetnike omolijo, doma pa domače ino sosede ogrizajo. Taki Boga huj žalijo, kakor neverniki. Kedar se nam pa primeri, de koga neprevidama razžalimo, naj sonce v božji gnadi ne gre, poprej ko se z njim zopet spravimo.

— Dva pusavnika sta se svoje dni objiskala ino pogovarjala, kateri bi lepši živel? Pervi je djal: „Kar sim v pušavi, nisim meseniga okusil. — Drugi je rekel: „Jaz se nisim vlegel, kar sim pušavnik, prej de sim se spravil, če sim se z kom sporekel. Oče! — mu pervi odgovori — ti lepši živiš, ko jaz. Vaša jeza naj mine pred sončnim zahodam." Efez. 4, 20.

3. Imamo v hiši alj.v soseski hudobniga človeka, katirmu, kakor pravijo že kerv ne da v ljubim miru živeti, imajmo ga za pokoro, na mesto vic. Sv. Lidvina je 38 let bolna bila, de ni iz poslele mogla. V svoji dolgi bolezni je pa še silo hudobno svakinjo imela , ktira je vbogo devico kregala, klela, clo ji v lice pluvala. Svetnica je vse voljno poterpela, ino serditi sitnobi besedice odgovorila ni. Vprašajo sveto bolnico, zakaj to terpi? Odgovori jim: „Za to. ker me Jezus tako uči. Naj njo moja poterplivost poboljša. Taki ljudje nam dajo priložnost se v dobrim poterditi, ino veliko dobriga zaslužiti."