Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/77

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

»Nikar, nikar, mati moja,
Pri nas je taka le šega:

Ko eno dete se rodi,
Da v vseh oknih sveče prižgô.« 

»Oj v gradu pa že trupljejo,
Jej gvišno trugvo delajo.«

»Nikar, nikar, mati moja,
Le mlademu sineku zibiko.« 

Prišla sta v rnčo kuhinjo,
Tam dekle že vse večejo,
Solzice svetle takajo.

Brž skoči v belo kamrico,
Na parah vidi Nežico.

Se prime za črne lase,
Se vrže tja na črne tle,

Se dolgo po tleh valjala,
Je vekala, tarnjavala,
 
Solzice svetle točila
Se k pobiču obrnila:

»Zahvalim te pobič lepo,
Da si me troštal tak lepo.«

Oj Nežico že k pogrebu nesô,
Jo v črno prst pokopljejo.
 
Je mati padla črez njen grob,
Se je po grobu valjala,
Je vekala, tarnjavala,