Stran je bila lektorirana
Jaz šoceja ne morem dat',
On je cveč en fajn soldat.
Puško bo on na ramo djal,
V vojsko se bo on podal.
Sabljica je že zbrušena,
Ti boš pa zapuščena.
Kuglica je priletela,
Šoceja v srce zadela.
Šocej mrtev obleži,
Dušo Bogu izroči.
(Podjunsko.)
Zvesta deklica.
(Janežič 30; Kuhač III, 158.)
Stojí gártelč zágrajèn[1]
Z rudéčo žído zápletèn,
Pólhen róžic násajèn.
Notre je dečva prangala,
Se z rožicami zgovarjala.
Rasti, rasti rožmarin,
Druge rože tudi z njim.
Notre raste lilija,
Kakor je moja ljubica.
Tosa pride lep žovnir,
Lep žovnirski oficir.
- ↑ Stoji tam vrtič zagrajen,
Z rumenimi rožami nasajen.
