Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/66

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Jaz šoceja ne morem dat',
On je cveč en fajn soldat.

Puško bo on na ramo djal,
V vojsko se bo on podal.

Sabljica je že zbrušena,
Ti boš pa zapuščena.

Kuglica je priletela,
Šoceja v srce zadela.

Šocej mrtev obleži,
Dušo Bogu izroči.
(Podjunsko.)


Zvesta deklica.

(Janežič 30; Kuhač III, 158.)

Stojí gártelč zágrajèn[1]
Z rudéčo žído zápletèn,
Pólhen róžic násajèn.
 
Notre je dečva prangala,
Se z rožicami zgovarjala.

Rasti, rasti rožmarin,
Druge rože tudi z njim.

Notre raste lilija,
Kakor je moja ljubica.

Tosa pride lep žovnir,
Lep žovnirski oficir.

  1. Stoji tam vrtič zagrajen,
    Z rumenimi rožami nasajen.