Pojdi na vsebino

Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/63

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

V židico ga bom zavila,
V eno rudečo židico.

H klobuku ga ti bom pripela
Z eno srebrno medenico.«

Jaz pa že naprej porajžam
Črez tri planine zelene.
 
Črez Kanalsko, črez Špitalsko
In črez Oberštajersko.

Tam me bojo ljudje prašali:
Kdo je tebi tak pušelje dal?
 
Dala mi ga je moja dečva,
Lepa mlada Kanalka.

Te šmentane Kanalke,
Kako one daleč dišo.

Niso lepe ne bogate,
So pa frajndlih besedi.
 
Nemka ima pet tavžent,
Se ne mara nikdo za njo.
 
Kanalka pa, ki ima pet raj niš,
Se pa se pipljejo za njo.

(Ukve.)

Spominja se ljubčeka.

(Iz Vrazove zapuščine.)

Zakáj mi rásteš ti róžmarín,
Kó jaz tébe núcat' ne smém?