Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/62

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Jaz bom v Celovci[1] vahto stal,
Tam[2] bom si drugo ljubico zbral,
Jaz ne bom mislil več na te,
Ti pa se menj na me.

Kaj pa to za 'n pušeljc bo,
Ko po zimi rože ne cvetô.
Púšeljc mora biti plav,
Ko bom slovo jemal.«
(Po vsem Rožanskem in Podjunskem.)

Slovo.

<poem>(Kuhač I., 319.)

Mója déčva dáj mi púšeljc Ná to rájžo žálostnó.

»Kako bom ga tebi dala, Jaz sem sama žalostna.

Moj židani facanetelj Polhen je krvavih solz.

Ali vendar ti ga bodem dala Iz rozmarina nemškega,

Iz rozmarina nemškega, Iz nagelna rudečega.

  1. v Ljubljanici.
  2. Pri tebi bo že drugi spal.
    Ti pa ne žinjaj več na me,
    Jaz pa še menj na te.