Stran je bila lektorirana
Kedar mi dečva to zasliši,
Hitro mi je movka šla.
Se je v kamro zaklenila,
Oj v to kamro velbano.
Oje, joje moja glava,
Oh moje žalostno srce.
Saj na svetu ni človeka,
Da bi mogel potroštati me.
Tu sem mi pa pride pobič,
Oj le pobič lep in mlad.
»Odpri mi dečva kamro,
Kakor je navada tvâ.
Kam si dečva ključe skrila,
Oj od kamrice tvoje,
Da jih pobič tako iščem,
Vendar nič ne najdem je.«
»Jaz pa ključe nisem skrila,
Ključi so pa dro še tam.
Pa od moje kamre duri
Se ti nič več ne odpro.
Da sem jaz lih borna dečva
In tudi le od gmajn ljudi,
Tolkaj vendar sem štimana,
Ko štiman si pobič ti.
Išči ti le tvojo gliho,
Jaz pa nisem gliha tvâ.«
(Ziljsko.)
