Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/47

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Nezvesta ljubica.

Eno déčvo sém jaz ljúbil,
Kí je bíla fóvš srcá.
 
Ona je zmirom tako djala,
Da ima koj mene samega.
 
Sedaj jo pa ferata djanje,
Ko bo skoraj zibala.

So tri jabolke rudeče,
Na sredi so pa vse gnjile.
 
Take ste pa vi deklete,
Ki imate fovš srce.
(Borovlje.)

Nezvesti ljubček.

(Iz Jarnikove in Vrazove zapuščine.)


Káj mi lípica précvetúješ,
Dér mi sádja né neséš?

Jaz pa lipica precvetujem
Vsem veselim pobičem.
 
Delam jim 'no hladno senco,
Vsem veselim pobičem.
 
Kaj mi pobič pod lipico skačlješ,
Der mi nimaš ljubice nič.
 
Jaz imam dro lepo ljubico,
Je pa stanu ubogega.