Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/45

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Nisem hotel Špane bogat'
In pa mojo mamico.

Zdaj bom moral jaz marširat'
V to deželo ogersko.

Nisem hotel jaz ležati
Doma na belej postljici.

Zdaj bom moral vahto stati
Na tej granici ogerski.

Kdo bo, dečva, tebe troštal,
Ko te jaz zapustil bom?

»Mene bojo tiste tičice,
Ki pod nebom frkajo.« 

Kdo bo tebe, pobič, troštal,
Ko me ti zapustil boš?

»Mene bojo tiste ribice,
Ki po morji plavajo.
 
V žovti tisti ogenj,
Tisti bode pa moj zvon.

Pred da bode trikrat vdaril,
Že za gvišno mrtev bom.« 
(Škofiče, Rož, Podkrnos.)

Prvi ljubček — je bil gorši.

Sólnce žé za góro gré,
Tó je móje véseljé.
Jaz pójdem bárat ljubicó,
Kakó jej lé kaj gré.