Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/418

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Lukmatija ko zavriska,
Raufank začne se kadit:
»Beži v stran! neumni piskrar,«
Vsak vpije zdaj srdit.
 
Strah in groza me doide,
Ko mašina zahrči:
Menil sem, da medved pride,
Ker na voze vse zleti.
Tudi jas letim do vozov,
Da vsi piskri zapojo.
Vosast mož pa kakor kozel
Nekaj kliče za meno.

Močen pisker čem ti dati,
Tac'ga, da na svetu ni,
Al v Celovec zapeljati
Moreš me in te reči:
Tako rečem in poskočim
Noter zdaj pri duricah,
Gor na voz jas priti hočem,
Butim pa nazaj, o strah!

Bile so preozke duri,
Krošnja pa previsoka.
Piskri moji, vbogi Juri!
Zrolkali so vsi na tla.