Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/40

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Oba pod gankič prideva
In jo gori pokličeva.

Ona se hitro prebudi
In se nama naglasi.
 
Ona strpeti ni mogla,
Je na gankič pritekla.
 
Ona je naju barala:
Čej sta oba poprej bla?
 
Oba bi ti dro povedala,
Ti bi se preveč prestrašila.
 
Oba sva pri drugej dečli bla,
Dreve spet k njej pojdeva.
 
Dečva podaj mi belo roko
Noj rinčico te sreberno.
 
Noj rinčico te sreberno,
Oj dečva, kar za zlo.
 
Bom jo tistej dečli dal,
Ktero sem si sinoči zbral.
 
Tičice lepo pojo,
Ki pobiča poglajtujejo.
 
K enej drugej dečli gre
In jej rinčico nese.
(Borovlje, Podkrnos, Kanalsko, Podjunsko.)