Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/39

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


»Ko mi boš pušeljc delala,
Z rudečo žido povijala,
Le tiho stori ljubica,
Da ne bojo zvedeli mamica.
 
Le tiho stori ljubica,
Da ne bojo zvedeli mamica.
Da ne bojo zvedeli drugi ljudje.
Da nisem za tvoje srce.
 
Zdrava ostani ljubica
In tvoja bela postljica,
Sam Bog ti obvari dušo in telo,
Zdaj mene več k tebi ne bo.« 
(Bela pri Kapli, Šmarjeta, Št. Jakob.)


Nova ljubezen.

Káj je nicój za 'n lép večér,
Lép večér, ena svétla nóč.

Mesenc pa sije celo noč,
Zaspati meni ni mogoč.

Jaz pojdem klicat španiča,
Da nicoj ves kam pojdeva:

Črez tri gore, črez tri dole,
Tam, kjer je moja dekle.
 
Oba po polji prangava,
Zažvižgava, zapojeva.