Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/37

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


 
Tam je ljubezen najina
Brez uržeha razšajdana.
 
Si rajtal, da druge štimam,[1]
Pa le tebe pri srci imam.

»Tri babe so k meni stopile
So grdo te zatožile.«

»Kdor me tožuje, nima prav,
Nikoli sreče ne bo imel.
 
Bog daj vsem vernim sveti raj,
Tem pustim babam ga ne daj.«
 
»Oh zdaj pa vem, kje si doma,
Moje srce te spet spozná.
 
Zdaj dam nazaj ti srček moj
In na vselej ostanem tvoj.« 
(Povsodi.)


  1. Razšajdali so jo hudi ljudi,
    Hudi ljudi in babe tri;
     
    Na tratici so klafale,
    Najino ljubezen razdirale.
     
    Ali:
    So pri mraku okol' letale
    Noj najino žlahto zrajtale.

    Ali:
    Kdo bi le bil razšajdal jo,
    Ko tri babe kvaterne,
    So pri mraku letale,
    So nama žlahto zrajtale.