Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/38

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

Očita mu nezvestobo.

En lep gártelc bóm skopála,
Róžmarín bom nóter sejála.
Rásti, rásti róžmarin,
Da bóm naredíla púšeljc z njím.
 
»Rožmarin je že zelena;
Boš naredila pušeljc mena?« 
»Še storila ti ga bom,
Poslala pa ti ga ne bom.
 
Jaz bi pušeljc že poslala,
Ti ga je pa že 'na druga dala,
Jaz pa tega ne strpim,
Še rajši tebe zapustim.«

(Šmarjeta.)

Izbira si drugega.

Nékaj sem zvédel nóvegá
Od mójega deklíča zaljúbljenegá,
Da óna si 'zbíra drúgegá,
Za mé se ne mára nič véč.
 
Po garteljči je špancirala,
Rožice si je nabirala:
Rozenkravt, nageljč, rožmarin,
»Iz teh ti jaz pušeljc naredim.«