Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/32

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


»Moj oče so dro falali,
Da so me k menihom klajdrali;

Jaz pa menih bit ne mô,
Imam cveč žavbern ljubico.

Zapustil bom anzidlarco,
Pa pojdem v jamo knapovsko.« 

Dečle imajo bele rokice,
Gor pa zlate rinčice.

Lepe zlate rinčice,
Ki je jim anzidlar kupil je.
(Borovlje, Ziljsko, Št. Jakob.)

Nežica se umori.

(Kuhač I., 180.)

Sém b'la stára sédem lét,
Sem hót'la íti v klóšter lép.

Ko še nisem vedela,
Kaj je ljubezen pobovska.

Sem b'la stara šestnajst let,
So me djali v klošter lep.

Ko sem Nežica že vedela,
Kaj je ljubezen pobovska.

Nežica v linici stoji,
Gleda v ravno poljice.

Kaj v ravnem polji delajo,
Al' plevajo al' ženjejo.