Stran je bila lektorirana
»Le tiho, tiho tičica,
Na steni visi flintica.
Al' te mi pobiči vjemamo,
Ti vse perje vzemamo.«
Da lih mi perje vzemate,
Da mi le leben šenkate.
Jaz pa v zelen gozd[1] zletim,
Spet novo perjiče zredim.
Jaz spet bom prižana tičica,
Dečva nikdar več devičica.
Jaz bom v gozdu spevljala,
Ti dečva boš sinka zibala.
(Borovlje, Podjunsko.)
Moč ljubezni.
<poem> Stojí, stojí ravnó poljé, Oj le póljé žégnanó.
Tam ne raste drugega Kakor drevje leskovo.
Notre v sredi leskovja Je pa uta zídlarska.
Tri dečle so tam smukale, Tri lepe dečle knapovske.
Prelepo so sprepevljale,
So anzidlarja prenorile.
- ↑ obod.
