Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/11

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Jump to navigation Jump to search
Stran je bila lektorirana


Tič prav lepo zapoje
Noj se jima nasmeje:

»Hočeta mene lovit,
Morata bolj hitra bit.

Vidita, da perje imam,
Lehko jaz uidem vam.«

Ko ga nista dobila.
Sta ona pa kam drugam šla.

Miciki sta vlovila,
V nji dvi se zaljubìla.
(Rož.)

Damon na Melito.

(Jarnik »Carinthija« 1813.)

Slaba je svetloba lune,
Oblaki jo zakrivajo,
Žalostno na citrah strune
V moje srce glas pojó.

Nove delajo mi rane,
Srce mi prebadajo,
Solze so le noči znane,
Ki se le njej zaupajo.

Daleč, daleč je Melita,
Mojega srca draga kri,
Sladka je ljubezen skrita,
Z rožami ovita spi.