Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/226

Iz Wikivira, proste knjižnice besedil v javni lasti
Stran je bila lektorirana

oh! de sem tok’ malu spoſnal jeſt njega!
sam, sam Bug je vezhni, * vezhna lepota,
 * inu vse lubeſni * vredna dobrota.

14. Nasrezhna minuta,* kader tem greshil!
teb’ vezhna dobruta! na pokorn bil; * en
suſhn sem ratal * peklenske, spoſnam:
hudizh me’ je fratal, * pervolil sem sam.

15. Vsa moja pregreha * me greva ſdej prov
ta ſhalloſt na neha, * is serza m’je ſhov,
O Bug! m’i odpuſti * vse, kar sem greshil
is moje slabuſti, spoſnam, de sem kriv.

16. Naprej si ſdej vſamen, * nekol vezh
greshit’ dolſhnik pаk oſtanem * te vsellej
zhaſtit’: te ozhem lubiti, * kar meni
je mozh: nigdar vezh ſhalliti* skus
tvojo pomozh.

17. Sovraſhneke lubem, * serza odpuſtim, *
povernit’ oblubem * kar ptuj’ga derſhim,
perloſhnoſt puſtiti * perpravlem sem ſdej,
greha se vogniti * sklenem ſa vsellej.

18. Na ta pred spovdnikam * se zhiſtu spovej,
 * kar vezh, vse s’ jeſikam * ’mu nesi
naprej, ſtrah, ’nu sramoſhlivoſt * premagej
serzhnu, * gnado, inu miloſt * prejel
bosh ſa tu.