Stran:Osem inu sestdeset sveteh pesm.djvu/225

8. Ja! vse’, kar is dijanjam, * do ſdej se
greshil! * kar dobrga dijanja ſamudil * se
bil, * Pozhutke petire * spremisli, koku *
se shpogal? s’ tem’ iſt’me greshil se lohku.

9. Te bolſhje ſapovdi * si derſhi naprej, *
spregledej, ’nu spomni; * al te’ kej amgre;
 * zhe bodesh ſagledal, * de se v’ leteh
kriv * tok se bosh spovędal * rekozh:
sem greshil.

10. Potem k’ se ſapovde * spremislei ſveſtu,
 * predn de gresh k’spovde, * ſgrevej
se serzhnu, imej volo pravo: * greshiti
de nozh’ * t’ga greha teſhavo * premisli
rekozh:

11. Oh kaj sem jeſt ſturil, * kader sem greshil!
 * nebesa ſgubil’ * pekl sem dobil,
 * to dusho sem vmoril, * to gnado
ſadijal! kok’ se bom ſgovoril? * pred
Bogam obſtal?

12. Kaj sem she vezh ſturil. * kader sem greshil?
 * oh ſhaloſt! o zhudu! * de oſtanem
ſhiv! * ſa it’, al utopiti * b’me
imele solſe * na dvoje ſdejliti * b’ se
imellu serze.

13. Koga sem reſhalil? greshil zhes koga?

P