upam vse: * is leto se mujat’ ozhem,
kar kol’ men’ bo mogozhe.
30. O moj Bug! jeſt s’ tvojo gnado * prejd
najenjam, na neham, ampak de lubeſn
tvojo * ſadobim, ’nu v’ serz’ imam.
Raſti ozhem v’ te lubeſni, * toku dolgo,
de tebe, * k’tir’ s’ moj zil!, ’nu konz ta
ſadni, * ſnaidem. O moj Bug, ’nu vse.
LXIV. PESM.
1. Spremisli greshnek ti vsellej * tvoj revne
greshne ſtan, * v’ katir’mu se ti ſnaidesh
ſdej, * k’ s’ greh’mi se obdan; * tebe
pezhe ſdej tvoja veſt, * pozhitka na puſty;
* kjer nise bil Bogu prov ſveſt, *
k’ pokur’ te obudy.
2. Ta smert te ſtrashe nozh, inu dan, * tebi
naprej derſhy de bo pershl ta ſtrashne
dan, * predn se tebi ſdy : * de bosh mogl
ſapuſtit’ vse, * kar te’ ſdej veselly, *inu
od vsega lozhit’ se, kar ſdej telu ſhelly.
3. Ta dusha, ke s’ telesa gre, * bode poſtavlena
